fbpx

Z družabništvom nad osamljenost starejših

Kam po pomoč, Odnosi

Osamljenost je žalostna realnost modernega življenja. V Veliki Britaniji in ZDA govorijo o osamljenosti kot epidemiji, ki ima resne posledice za javno zdravstveno blagajno. Z mag. Tajo Simoniti iščemo rešitve, kaj storiti na tem področju v Sloveniji.

druzabnistvo za starejse v sloveniji

Raziskave so pokazale, naj bi bilo v Veliki Britaniji osamljenega kar ena petin (1/5) prebivalstva1. Predvsem pa je ta problem pereč pri starejših. Ko se upokojimo, izgubimo vsakdanji stik z ljudmi, z leti izgubimo posamezne družinske člane in prijatelje.

Veliko starejših živi samih, predvsem žensk. Raziskave osamljenosti 2 so pokazale, da posledice dolgotrajne osamljenosti niso le psihične bolečine, ampak tudi resne zdravstvene težave. Če dlje časa nimamo socialnih stikov, smo osamljeni in izolirani, ljudje pogosto postanemo depresivni. Osamljeni ljudje so tudi fizično manj aktivni, med njimi je več zasvojenosti, povečano je tveganje za razvoj bolezni – diabetesa, srčnih težav, rakavih obolenj in prezgodnje smrti.

Nove oblike stortev – družabništvo za starejše (companionship for elderly)

Kot odgovor na to stanje, se je začelo pojavljati t.i. družabništvo za starejše (companionship for elderly).

Namen družabništva je podaljšati samostojnost in kvaliteto življenja starejšim in osamljenim ter skrbeti za njihovo socialno vključenost v vsakdanje življenje.

Osnovna dejavnost družabništva je vzpostavitev dolgoročnega zaupnega odnosa z varovancem. Družabnik spremlja svojega varovanca pri vsakodnevnih dejavnostih, ogledu filma, koncerta ali druge kulturne prireditve, nakupovanju, učenju sprostitvenih tehnik, pripravi kosila, se z njim pogovarja, pri pospravljanju in ureditvi doma, nudi pomoč pri osebni negi.

Pri družabništvu je ključno prepoznavanje potreb posameznika. Te potrebe se lahko nanašajo na fizične dejavnosti zavarovanca, vključevanje v družabno življenje in odpravljanje osamljenosti. Družabnik in njegov varovanec pripravita načrt za izboljšanje počutja varovanca. Seveda je praktična pomoč posameznemu varovancu zelo pomembna in nujni element družabništva, vendar pa družabništvo ni zgolj to. Družabnik varovanca spodbuja, mu pomaga in omogoča izvajanje vsakodnevnih dejavnosti s končnim ciljem varovančevega zadovoljstva in predvsem zvečanja kakovosti življenja varovanca.

V odnosu med varovancem in družabnikom se vzpostavi zaupno razmerje, saj lahko le na ta način družabnik zares prepozna varovančeve potrebe in želje ter mu jih pomaga izpolniti. Pri družabništvu je ključno, da je razmerje zaupno kot z zdravnikom ali odvetnikom. Družabnik je za svojo storitev plačan in mora svoje delo opravljati z najvišjo mero profesionalne skrbnosti, predvsem pri varovanju dostojanstva varovanca in zaupnosti njunega razmerja.

Kdo se odloča za družabništvo?

Za družabništvo se odločajo ljudje, ki potrebujejo koga za pogovor, za izmenjavo mnenj ali ker potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih, za katera nimajo več volje ali moči.

Seveda je družabništvo primerno za vse osebe, ki potrebujejo pomoč tudi pri izvedbi vsakdanjih opravil, kot so urejanje doma, pomoč pri iskanju zdravstvenih in drugih storitev ter podobno.

Prav tako posamezniki poiščejo družabnike za svoje starše, saj se jim zaradi pomanjkanja časa, preutrujenosti, preobremenjenosti z delom ali zaradi geografske oddaljenosti ne morejo dovolj posvetiti.

Kaj pa osamljenost in družabništvo v Sloveniji?

Osamljenost je žal močno prisotna tudi v Sloveniji.3 Kar ena tretina oseb, starih nad 50 let je osamljenih, vendar le redko kdo poišče pomoč, saj osamljenost ostaja stigmatizirana in znak neuspeha v družbi.

mag. Taja Simoniti - portret

“Prav zaradi tega smo v Sloveniji ustanovili Srčno hišo. S strankami želimo vzpostaviti zaupen in varen odnos ter jim nuditi čustveno podporo.

mag. Taja Simoniti
Ustanoviteljica Srčne hise

Na Sončno hišo se lahko obrnete vsi, ki bi se želeli vključiti ali imate med bližnjimi nekoga, ki bi družabništvo potreboval.


viri:
1 J. Holt-Lunstad; The Potential Public Health Relevance Of Social Isolation And Loneliness; Public Policy & Aging Report; Oxford Academic; Vol.27, Issue 4, 2017.
2 Is Loneliness A Health Epidemic?; E. Klinenberg; New York Times; 9 February 2018.
3 ‘Osamljenost je problem sodobnega časa. Ne bi se je smeli sramovati’, https://www.24ur.com/novice/slovenija/osamljenost-je-problem-sodobnega-casa-ne-bi-se-je-smeli-sramovati.html


Sledite nam