fbpx

Vsak je lahko sam svoj zdravilec

Kam po pomoč

Za Ireno Brglez, ki je delala v velikem podjetju, a se je pred dvema letoma odločila za samostojno pot, je bilo življenje najboljši učitelj.

Tekst: Miša Čermak, foto: Andrej Križ

irena_brglez-2014

Svetovalka celostnega načina življenja, Irena Brglez

Za Ireno Brglez, ki je delala v velikem podjetju, a se je pred dvema letoma odločila za samostojno pot, je bilo življenje najboljši učitelj. Z opozarjanjem z boleznimi, resda ne usodnimi, jo je odločno peljalo po poti učenja. Dokler se ni odločila za ustreznejše delo, dokler ni začutila, da mora pri izbiri zase poslušati sebe in ne staršev ter drugih ljudi, je kljub uspešni poklicni poti doživljala padce. Spremembe so se začele postopoma, pot učenja je bila dolga. »V zadnjih letih sem se poglobila v karmično diagnostiko, kristaloterapijo, ajurvedo, tradicionalno kitajsko medicino, postala učiteljica reikija, učiteljica tai chija, končujem tretji letnik študija džotiša.« Sebi in drugim pomaga tudi z meditacijo merkava.

Kot da bi si Irena sama izbrala nekatere boleče travme, bolje rečeno izkušnje, da bi skozi njih lahko zrasla, teče njena pot od otroštva naprej. »Edinka sem, toda starša sta me prvi dve leti življenja pustila pri starih starših, ker nista imela varstva. To me je zaznamovalo, ker sem starše pogrešala in te občutke vlekla skozi življenje.« Zakaj? »V sebi sem aktivirala vlogo žrtve in na takšen način privabljala situacije, dogodke in ljudi, ki so vsa ta občutja v meni potencirali.« Irena je delala vse, da bi le našla, dobila ljubezen izven sebe. »Ravnala sem se po vplivih in pričakovanjih drugih ljudi, toda spodaj, pod tem, ni bilo ničesar, le žalost inosamljenost.«

Odpoved roke z razlogom. V osnovni šoli je bila odličnjakinja in sodelovala na mnogih tekmovanjih, bila je popolno dekle, nikoli ni bilo nobenih težav, a že v gimnaziji, pravi, ni več tako zelo uživala. »Na plan so pokukali številni strahovi, da nisem dovolj dobra, uspešna.« Ptujčanka si je študij živilske tehnologije izbrala v Ljubljani, a ji ni bil pisan na kožo: v nekaj mesecih ji je brez razloga odpovedala desna roka, ni mogla več pisati. Seveda je odšla po pomoč k zdravnikom, ki niso našli nobenega vzroka. »Vzela sem si leto dni premora in ugotovila, da mi telo ni dovolilo tistega študija. Takrat sem se prvič obrnila vase in se vprašala kdo sem, kakšen je moj namen. Začela sem iskati knjige, kar je bilo težko, saj je bil takrat zelo informacijsko zaprt čas. Po tistem letu si je izbrala nov študij, ekonomijo v Mariboru. »Zelo sem uživala, končala sem ga v rednem roku štirih let in pol, drugo diplomo opravila spomladi leta 1990.« In se zaposlila v ptujskem podjetju. Tam je delala v nabavi, uvozu in marketingu z različnimi zadolžitvami. »Zelo sem bila uspešna, veliko sem bila na službenih poteh, veliko sem se naučila. To je bil resnično čas velikega garanja in odrekanja, še posebej zadnjih dvanajst let, ko sem opravljala tudi do deset urni ali še daljši delovnik in delo več oseb.« Na prigovarjanje staršev se je poročila, oni so tudi pričakovali, ker je bila pri devetindvajsetih še brez otrok, da jih bo imela. »Težki časi. Veliko trpljenja, ponižanja . Bilo nadaljevanje mladostne situacije.« A je šla skozi to, ker je poskušala ugajati drugim.

Drugo opozorilo telesa. A življenje, bolje rečeno, telo, jo je spet opozorilo. »Po prihodu iz nekega sejma v Nemčiji sem dobila visoko temperaturo – tri tedne sem imela 40 stopinj Celzija.« Zdravniki niso našli razloga, razmišljali so o bronhitisu, pljučnici, a visoka temperatura je vztrajala. »V nekem trenutku, ko sem že blodila zaradi visoke temperature, se je pojavil svetel tunel z lučko na koncu… In vprašanje: Kaj boš naredila? V tistem trenutku sem rekla – ločila se bom! Temperatura je padla v dveh urah, pozdravila sem se.« In začela je težek postopek ločitve, dopolnila je petintrideset let. Danes, pri oseminštiridesetih seveda ve, da se ji je vlekel vzorec žrtve iz otroštva, da se je vlekel »dokler se nisem sprejela, imela rada, se pričela spoštovati in bila pripravljena na spremembe.« Po ločitvi je začela intenzivno iskati informacije, veliko je brala, se učila v redkem prostem času, saj sta ji dneve poleg dela zapolnjevala otroka. »Ves denar, ki mi je ostajal, sem vlagala v znanje, v tečaje, v učitelje. Pri čuvanju otrok sta mi zelo pomagala mami, soseda, tudi nekdanji mož je imel reden stik z otrokoma. Nekako smo zvozili, čeprav je bilo zelo naporno.«

Učenje za življenje. V tem času je tudi pospešeno začela delati pri sebi, se spreminjati, doživela še nekajletno zvezo z novim partnerjem in se še bolj vrgla v nabiranje novih znanj. Začela je hoditi na terapijo karminčne diagnostike, k Ogorelčevi učenki. »Rekla mi je, da sem posebna, da je modro počistiti vso čustveno navlako, ki se mi je nabirala v življenju.« Garala je v službi, doma, odplačevala kredite, skratka poskrbela za preživetje družinice. » Spet težki časi, ampak osvobodila sem se vloge žrtve doma – ne pa tudi v službi. Potegnilo jo je v nabiranje znanja iz tradicionalne kitajske medicine, o prehrani, ajurveda, kristaloterapija, nekje vmes je postala učiteljica reikija. Ji je uspelo ob vsem tem biti tudi odgovorna mama? »Mi je uspevalo, zelo sem se trudila, delovala sem po svojih najboljših močeh, zase sem delala ponoči in zelo malo spala. Res pa je, da so mi vsi okoli mene zbujali slab občutek, ker jih je bilo strah, da postajam drugačna, da se spreminjam. A jaz sem čutila, da moram v to smer in sem vztrajala. Toda šele ko sem začela proučevati džotiš, mi je postalo jasno, kdo sem in kaj je moja naloga: ljudem moram pomagati. Še prej pa se sama postaviti. In to mi je uspelo, « Ne takoj, začelo se je pred štirimi leti, dokončalo lani s smrtjo očeta. »Sposobna sem ga bila spustiti, da je odšel.«

Novo opozorilo telesa – rak materničnega vratu. Njena učna ura, pravi, je bila moška linija. »Imela sem močno podzavestno agresijo do moških zaradi zlorab v preteklih življenjih – to je bila moja lekcija. S hčerko se dobro razumeva, s sinom iščeva skupni imenovalec. Življenje se je pred štirimi leti dokončno spremenilo.« Da je potrebna ponovna sprememba jo je spet opozorilo telo: na pregledu so ugotovili rak materničnega vratu, z diagnozo je dozorela tudi odločitev o spremembi življenja. Sledila je operacija, a še pred njo si je vzela čas zase. »In se je premaknilo. Konec leta 2010 sem se po reorganizaciji in ukinitvi mojega delovnega mesta odločila za tehnološki višek in sprejela kar lepo odpravnino, ter odšla na borzo, ki mi je pripadala. A očitno sem potrebovala še eno izkušnjo z denarjem: dovolila sem si še drugo finančno zlorabo osebe, kolegice, s katero sva nameravali skupaj poslovati. Skoraj sem doživela finančni zlom. « Danes pozna svoj odnos do denarja: starša sta veliko ustvarila in prav zaradi tega je bila Irena prikrajšana za toplino – denar pa je sovražila. To percepcijo je bilo potrebno spremeniti. Denar je šel, Irena je leto dni po diagnozi končno odšla na operacijo materničnega vratu – in se odločila, da je dovolj, da želi drugačno življenje! »Prihajala sem k sebi, na srečo sta mi ob strani stala starša, pomagala sta mi tudi finančno in pred letom in pol, tri mesece po operaciji sem odprla svoj s.p. Mislila sem, da bom še ostala v ekonomskih vodah, toda čez tri mesece sem imela prvo predavanje, na katerega je prišlo šestdeset ljudi – posledica mojih objav na FB. Ženske so stopile k meni in me prosile za pomoč – tako se je začelo moje sedanje delo.«

Merkava meditacija. Pomaga s posebno metodo, ki se je, kot pravi, kar sama zložila, in ki združuje več tehnik.»Najprej ljudje naredijo domačo nalogo, potem sledi pogovor, čiščenje z merkava meditacijo.« Ki je kaj? »Z merkava meditacijo si ustvariš neko svetlobno kočijo, s katero potuješ v višje stanje zavesti, kot bi normalno meditiral. Povežeš nebo in zemljo s heksagramom in rešuješ stvari: odpuščaš, spuščaš, rešuje vse tisto, kar želiš spremeniti – stare vzorce, čustvena stanja, odpustiš si in na takšen način zdraviš samega sebe. Nato sledi polnjenje z energijskim stikom. V nadaljevanju se trudim naučiti ljudi obvladovanja čustvenih stanj in dnevne rutine, kako živeti na poti k sebi, na poti sprememb. In potem še pridejo na občasne merkave po potrebi in na dodatno čiščenje. « Da deluje njena pomoč, pravi Irena, in da lahko vsak, ki je pripravljen delati, hitro napreduje.

»Danes se zavedam, da sem samo kanal za besede in energije. In sem brezmejno hvaležna za to. Ponižno hvaležna. Ne zdravim jaz. Samo pomagam ljudem najti pot nazaj k sebi, da se spet slišijo, čutijo in postanejo sami svoj zdravilec!«

»Z vsakim človekom, ki želi pomoč, se najprej pogovorim. Skozi lastne tegobe, ki sem jih doživljala v življenju, skozi mobing, zlorabe vseh vrst, vlogo žrtve, garanje, delu za druge, bolezenskih situacijah, stresu, bolečini in trpljenje sem našla sebe.«

Objavljeno: Jana, februar 2014

Irena Brglez (Artemida)

Artemida-logo2


Sledite nam