Vrstniško nasilje med najstniki

Družina, Odnosi, Zanimivo, Življenjski slog

Številni najstniki se vsako jutro zbudijo s strahom pred odhodom v šolo. Vrstniško nasilje ni vedno zlahka prepoznavno; starši, učitelji in drugi odrasli ga pogosto ne opazijo in večinoma ne razumejo, kako resna in skrajna težava je to.

Na kratko: vrstniško nasilje

  • je premišljeno: nasilnik premišljeno izbere določeno žrtev;
  • se ponavlja, in to pogosto in neusmiljeno;
  • je povezano z zlorabo moči: nasilna skupina ali oseba ima telesno ali psihično premoč ali prednost pred drugo osebo.

Zakaj je med najstniki prisotno vrstniško nasilje?

Večinoma se v ozadju tovrstnega vedenja skrivajo čustvene težave. Otrok, ki je nasilen do vrstnika, ima običajno nizko samopodobo. Do tega pride, če v družini ni deležen dovolj pozornosti in je »lačen« ljubezni. Pogosto opažamo, da so nasilni otroci pravzaprav žrtve drugih – odraslih in/ali otrok – in se zato počutijo nemočne, da bi to ustavili. Tak otrok skuša svojo nemoč ublažiti s pridobivanjem nadzora nad drugimi z zastraševanjem. Otrok tako dobi tudi lažni občutek pomembnosti, ker na ta način pritegne pozornost. Žrtev vrstniškega nasilja pa je najpogosteje tišja, sramežljiva, socialno izolirana in plašna. Pogosto se ne zna postaviti zase.

Vrstniško nasilje je prisotno v šolah, v soseščini in tudi doma. Zlorabo lahko izvajajo vrstniki, osebe, ki jih najstnik sploh ne pozna (npr. na spletu), in starejši otroci (npr. starejši brat ali sestra).

Kako prepoznati prisotnost vrstniškega nasilja pri najstnikih?

Pogosto najstnik ne bo odkrito spregovoril o težavah s starši ali učitelji. Morda zlorabo doživlja kot osebni poraz ali pa mu nasilneži grozijo. Morda se je nekoč že zaupal odrasli osebi, pa ni dobil ustrezne pomoči, ali pa misli, da se bo, če pove odraslim, nasilje še stopnjevalo. Mogoče se čuti nemočnega, zdi se mu, da mu nihče ne more pomagati, meni, da je vrstniško nasilje del odraščanja, s tem ne želi nadlegovati staršev, rad bi se počutil neodvisnega in meni, da je iskanje pomoči otročje, mogoče se sramuje položaja, v katerem se je znašel, ipd.

Zato moramo biti posebej pozorni na znake in spremembe pri otroku, ki lahko kažejo, da se spopada z vrstniškim nasiljem.

Znaki in spremembe pri otroku, ki lahko kažejo, da se spopada z vrstniškim nasiljem so:

  • nepojasnjene poškodbe – ureznine, praske – ki jih prikriva,
  • ponavljajoči se glavoboli, bolečine v trebuhu, nespečnost,
  • dodatne prošnje za denar ali jemanje denarja brez vednosti staršev (mogoče zaradi nasilnikovega ustrahovanja in dajanja denarja njemu),
  • zmanjšana samopodoba (»ne morem«, »ne zaslužim si« …),
  • nezanimanje za druženje s prijatelji,
  • spremembe v učnem uspehu – nižje ocene,
  • spremembe navad (npr. druga pot v šolo in domov, da bi se izognil nasilniku),
  • izginjanje osebnih predmetov (oblačil, telefona, denarja),
  • doživljanje jeze, ko dobi sporočilo ali po uporabi interneta,
  • agresivno vedenje do članov družine ali izbruhi nasilja,
  • nasilnost do sorojencev,
  • zavračanje pogovora z vsemi, želja, da bi bil sam,
  • pretirana občutljivost na kritiko,
  • samopoškodbe,
  • zavračanje hrane, pretirano uživanje alkoholnih pijač.

Zavedati se moramo, da lahko pri otroku opazimo še številne druge znake vrstniškega nasilja. Ignoriranje težav ali mišljenje, da se bodo uredile same po sebi, se ne priporoča, saj nasilje uničuje otrokov normalni vsakdan.

Kako vrstniško nasilje vpliva na otroka?

Dolgoročno lahko vrstniško nasilje prispeva k razvoju depresivnega razpoloženja pri otroku, anksioznosti, nizke samopodobe, k nastanku bolezni, ki so posledica dolgotrajne izpostavljenosti stresu, k zlorabi alkohola in opojnih snovi, čustvenim težavam in še vrsti drugih problemov. Pogosto opazimo tudi poslabšanje šolskega uspeha. Postanejo lahko preokupirani z razmišljanjem o tem, kako bi se izognili nasilju, ki ga doživljajo; zaradi depresivnih in tesnobnih misli jim lahko močno upade motivacija; morda zaradi ponavljajočega se nasilja zamujajo k pouku ali izostajajo od pouka, tožijo o bolečinah in se tako izognejo šoli.

Kaj lahko storite kot starši

  1. Poskrbite, da otrok ve, da mu verjamete in da v takem položaju ni osamljen.
  2. Otroku pojasnite, da vrstniško nasilje ni njegova krivda – razložite mu, zakaj so otroci nasilni do vrstnikov.
  3. Z otrokom raziščite, kaj lahko kot starši storite, da se nasilje preneha. Lahko ga vprašate: »Kako želiš, da ravnam?« S tem pokažete, da spoštujete tudi njegovo mnenje.
  4. Naučite najstnika, da je v nesprejemljivih situacijah treba reči NE (pomagajte si s primerom iz lastnih izkušenj).
  5. Če otrok želi, se pogovorite o nasilju – seznanite se z vsemi informacijami o njem (kdaj prihaja do njega, kdo je vpleten, kje se najpogosteje dogaja).
  6. Ne dopustite, da vrstniško nasilje prevlada nad vašim življenjem – pomagajte najstniku okrepiti samopodobo, recimo tako, da ga podprete pri vključevanju v dejavnosti, pri katerih se izrazi njegov talent ali pozitivne lastnosti, ali mu pomagate, da se vključi v druge skupine vrstnikov (npr. v športni klub).
  7. Poučite najstnika, naj ustavi vrstniško nasilje, takoj ko ga prepozna (naj pokliče pomoč ali odstrani žrtev nasilja iz nasilne situacije, npr. z besedami »K profesorici moraš«).
  8. Če domnevate ali veste, da najstnik doživlja vrstniško nasilje, šola pa se ne odzove, je pomembno obvestiti šolske delavce – razrednika in strokovne sodelavce. Šola bo izvedla ustrezne ukrepe – opravili bodo pogovor z vašim otrokom, z nasilnikom, z opazovalci oz. sošolci in z drugimi starši. Pomembno je, da se najstnik počuti varnega in da čuti, da ima v starših in drugih odraslih podporo.

Česa kot starši ne počnite

  1. Ne ignorirajte tega, o čemer vam govori najstnik, saj je lahko vsaka informacija pomembna pri ustavljanju vrstniškega nasilja.
  2. Ne svetujte najstniku, naj se na nasilje odzove z nasiljem.
  3. Ne nasprotujte nasilniku, saj lahko s tem svojemu otroku nakopljete še več težav (nadaljevanje nasilja, nasilnik lahko začne uporabljati drugačne, manj opazne načine, npr. verbalno nasilje).
  4. Tudi soočenje s starši nasilnika, če gre za vrstnika, ni priporočljivo, saj s tem ne rešimo težav – starši nasilnikov pogosto niti sami ne vedo, kakor ravnati v takih situacijah.

Literatura:

1.Olweus, D., in Solberg, C. Bullying among children and young people. Information and guidance for parents.
2.Sanders, C., in Phye, G. D. (2004). Bullying: Implications for the Classroom. Academic Press.


Sledite nam