Vpliv ibuprofena na zdravljenje akutne in kronične bolečine

Bolezni, Novice, Zanimivo, Zdravje

Čeprav je bolečina eden najpogostejših simptomov, ki ga čutimo, je težko postaviti diagnozo. Da bi bilo zdravljenje, …

Po definiciji Mednarodnega združenja za proučevanje bolečine (»International Association for the Study of Pain«) je bolečina »neprijetna senzorična in čustvena izkušnja, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva«. Dokazano je, da vsaka oseba, ne glede na spol, genetiko, epigenetiko in svojo zgodovino bolezni, različno občuti in opisuje bolečino, razlike med posamezniki pa so vidne tudi na podlagi različnih odzivov na protibolečinsko terapijo. Čeprav je bolečina eden najpogostejših simptomov, ki ga človek občuti, je samo na osnovi bolečine težko postaviti diagnozo. Da bi bilo zdravljenje čim bolj učinkovito, je potrebno posameznika obravnavati individualno, ocena bolečine pa mora biti objektivna in mora zajemati vse dejavnike, povezane z dogodkom. Glavni cilj zdravljenja naj bo usmerjen v zmanjšanje pogostosti in intenzivnosti bolečine, izboljšanje splošnega počutja in izboljšanje kakovosti življenja.

Je vaša bolečina akutna ali kronična?

Z glavobolom, zobobolom, dismenorejo (bolečo menstruacijo) in mnogimi drugimi oblikami akutne bolečine, se je vsak izmed nas srečal vsaj enkrat v življenju. Akutna bolečina je normalen, pričakovan fiziološki odziv na mehanske, toplotne ali kemične dražljaje, ki so posledica akutne bolezni ali kirurškega posega. Akutna bolečina je intenzivna, nenadna, navadno jasno lokalizirana in pojenja v relativno kratkem času (v treh do šestih mesecih). Če je ne zdravimo ali je zdravljenje neučinkovito, se posledično lahko razvijejo številne motnje, ki povzročijo nadaljnjo prizadetost organov ali kronično bolečino. Akutna bolečina je sicer za vsakogar neprijetna, vendar je zaradi svoje varovalne funkcije lahko tudi zelo koristna, ker nas opozarja na nevarnost (poškodbe tkiva) in pravočasno ukrepanje.

Kronična bolečina je patološka in traja dlje od običajnega zdravljenja bolezni. Povzročijo jo lahko številne bolezni (poškodbe, vnetja, migrene, maligne bolezni) ali pa se pojavi brez znanega vzroka. Nezdravljena ali napačno zdravljena kronična bolečina lahko močno vpliva na psihično zdravje posameznika ter posledično povzroči depresijo ali anksioznost. Zdravnik lahko postavi diagnozo po treh do šestih mesecih trajanja bolečin. Kronične bolečine so navadno značilne za predele v spodnjem delu hrbta, sklepih in v primeru malignih bolezni, s katerimi se bolnik bori tedne, mesece ali leta. V nekaterih primerih se bolečina pojavi in izgine, včasih je dosmrtna. Pri osebah s kronično bolečino se lahko razvije sindrom kronične razširjene bolečine (SKRB), ki povzroča hude bolečine, izrazite spremembe v obnašanju, kognitivne motnje, zmanjša spolno aktivnost, vpliva na kvaliteto spanja, poveča izogibanje družbi ter nagnjenje k samomoru. Vsi ti dejavniki močno vplivajo na kakovost življenja.

Ibuprofen – prva zdravilna učinkovina za zdravljenje akutne in kronične bolečine

Osnovna načela za zdravljenje bolečine, ki jih je izdala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), so navedena v tristopenjski lestvici. Na prvi stopnji lestvice, ki se uporablja danes, so neopioidni analgetiki (zdravila za lajšanje bolečine). Med številnimi zdravili v tej skupini izstopa ibuprofen, to je učinkovina iz skupine nesteroidnih protivnetnih zdravil oz. nesteroidnih antirevmatikov (NSAR oz. NSAID – Nonsteroidal anti-inflammatory drugs). Zdravilo, ki vsebuje učinkovino ibuprofen, deluje kot analgetik (zmanjšuje bolečine), antipiretik (znižuje povišano telesno temperaturo) in antiflogistik (deluje protivnetno). Protivnetno delovanje ni značilno za vse analgetike in se po tem ibuprofen razlikuje od npr. paracetamola. Zaradi učinkovitosti in zanesljivosti je zdravilo, ki vsebuje ibuprofen, prva izbira med zdravili za zdravljenje akutne in kronične bolečine. Zdravljenje akutne bolečine z ibuprofenom je treba začeti čim prej, da se prepreči nadaljnji razvoj bolečine. V nasprotju z akutno bolečino, ki se dobro odziva na zdravljenje, zdravljenje kronične bolečine zahteva individualno in dolgotrajno uporabo ibuprofena, včasih tudi ob souporabi drugih zdravil. Zdravljenje hudih bolečin se lahko kombinira tudi z opioidnimi zdravili.

Ibuprofen je v nižjih jakostih, ki so na voljo v zdravilih brez recepta priporočljiv za lajšanje blagih do zmernih bolečin, povezanih z dismenorejo, glavobolom, zobobolom, pooperacijsko bolečino, bolečinami po epiziotomiji (kirurški rez na presredku) in po porodu ter za simptomatično zdravljenje prehlada. V višjih odmerkih je na voljo v zdravilih na recept in je primeren tudi za zdravljenje nekaterih revmatičnih bolezni (spondiloartritis, burzitis, kapsulitis) in pri poškodbah mehkih tkiv, kot npr. zvini in izpahi.

Ali ibuprofen zagotavlja 100-odstotno varnost?

Čeprav je bolečina naravni odziv tkiva na poškodbo, obenem predstavlja opozorilo, da se v organizmu nekaj dogaja. Naše delovanje mora biti usmerjeno na lajšanje ali odpravo bolečine in v izboljšanje kakovosti življenja.
Tako kot pri vseh drugih zdravilih, tudi pri jemanju ibuprofena obstaja tveganje za nastanek neželenih učinkov. Ti se najpogosteje pojavijo na prebavilih (slabost, zgaga, bruhanje, bolečine v trebuhu), vendar pa na tem mestu velja poudariti, da je ibuprofen učinkovina, ki ima v skupini nesteroidnih antirevmatikov najmanj neželenih učinkov na prebavilih. Redkeje izraženi neželeni učinki so povezani z majhnim povečanim tveganjem za arterijske trombotične dogodke, vendar to velja predvsem za bolnike s tveganjem za kardiovaskularne bolezni in za jemanje ibuprofena v velikih odmerkih. Neželeni stranski učinki se največkrat pojavijo po dolgotrajni ali nepravilni uporabi, zato se je potrebno strogo držati navodil in paziti, da ne pride do prekoračitve priporočenega dnevnega odmerka.

Andrej Rezar, mag. farm. iz Lekarne Bistrica o ibuprofenu:

»Učinkovina ibuprofen se v primeru samozdravljenja odraslih uporablja za lajšanje blagih in zmerno hudih bolečin, kot so bolečine med menstruacijo, glavobol, zobobol in bolečine po kirurških posegih, za lajšanje blagih do zmernih revmatskih bolečin, kot so bolečine v križu in sklepih, za lajšanje mišičnih in sklepnih bolečin, ki spremljajo različne poškodbe in za zniževanje zvišane telesne temperature. Ibuprofen se lahko relativno varno uporablja pri kratkotrajnem zdravljenju doječih mater. V nosečnosti (prvi dve tromesečji) ga brez zdravnikovega nasveta ne smemo uporabljati. V zadnjem trimesečju nosečnosti se ibuprofen ne sme jemati.
Pri otrocih se ibuprofen v obliki sirupa uporablja za zniževanje povišane telesne temperature, za kratkotrajno lajšanje blagih do srednje močnih bolečin, kot so bolečina pri izraščanju zob, zobobol, glavobol, bolečina pri izpahih in zvinih, za lajšanje bolečin ob vnetem grlu in bolečine v ušesih, za lajšanje bolečine in povišane telesne temperature v povezavi s prehladom ali gripo.
Daljše jemanje pri otrocih in odraslih brez posveta z zdravnikom se odsvetuje.
Zdravniki ibuprofen predpišejo tudi za zdravljenje različnih revmatičnih bolezni in za številna druga bolezenska stanja.
Zdravilo ibuprofen je pod blagovno znamko Brufen razvil Dr. Stewart Adams v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Kot zanimivost; prvič naj bi ga na sebi testiral za zdravljenje mačka. Po proslavitvi uspeha je imel namreč naslednje jutro govor na pomembni konferenci.«