fbpx

Vneto žrelo in vneto grlo

Bolezni, Novice, Zanimivo

Najpogostejši vzrok za bolečino v žrelu je virusna okužba žrela. Število virusov, ki povzročajo vnetje žrela, je zelo

Žrelo in grla sta dva organa, zato se tudi težave, ki nastopijo pri obolenju enega ali drugega, razlikujejo.

Žrelo je cev, ki predstavlja pot za hrano, pijačo ter zrak, ki ga dihamo. Votline žrela dajejo našemu glasu barvo. V žrelu je obilica obrambnega tkiva. To sta nebnici, jezični mandelj, pri otrocih pa še žrelnica. To tkivo predstavlja prvo obrambno linijo našega telesa pri vdoru virusov in bakterij. Ob srečanju z mikroorganizmi se v sluznici žrela razvije vnetje, kar občutimo kot bolečino, praskanje, pekoč občutek in srbenje, požiranje postane boleče in je lahko močno ovirano.

Najpogostejši vzrok za bolečino v žrelu je virusna okužba žrela. Število virusov, ki povzročajo vnetje žrela, je zelo veliko, zato je to pogosta bolezen. Bolečinam v žrelu se navadno pridružijo še zamašen nos, izcedek iz nosu, dražeči kašelj ter glavobol. Redko imajo bolniki povišano telesno temperaturo in zelo slabo splošno počutje. Obolelim priporočamo počitek, ostanejo naj doma, tako tudi ne bodo širili bolezni med druge ljudi. Pijejo naj dovolj tekočine in poskrbijo za dobro prehodnost nosu. V primeru bolečega žrela lahko ližejo pastile, ki delujejo lokalno protivnetno in protibolečinsko.

Redkejša od virusne je bakterijska okužba žrela ali angina. Bolniki imajo bolečine v žrelu in težave pri požiranju, nimajo pa prehladnih znakov. Lahko je povišana telesna temperatura in slabo splošno počutje.  Angino zdravimo z antibiotikom, ki ga predpiše zdravnik.

Bolečine v žrelu nastanejo tudi zaradi kroničnega draženja sluznice žrela. Težave povzroča kajenje, alergijsko vnetje, uživanje alkoholnih pijač, gaziranih in mrzlih pijač, vračanje želodčne vsebine do nivoja žrela, zadrževanja v prostorih, kjer so slabe mikroklimatske razmere (močne klima naprave, prepih, prah, hlapi čistil in lakov, velike temperaturne razlike).

Bolečina v žrelu v redkih primerih pomeni, da ima bolnik rakavo obolenje. Pozorni moramo biti na bolečino, ki je prisotna dlje od treh tednov, je stalno prisotna, se stopnjuje in se poslabša ob hranjenju. Bolečina lahko seva v uho.  Lahko se pojavi krvav izpljunek. Bolnik bo morda opazil razjedo ali bulo na sluznici žrela ali ustne votline. V kasnejši fazi se lahko pojavi bula ali oteklina na vratu. V vseh teh primerih je nujno, da bolnik čim prej obišče svojega izbranega zdravnika.

Grlo je organ, katerega osnovna naloga je dihanje,  leži nad sapnikom in omogoča zraku, da pride do pljuč. Poleg tega v grlu nastaja glas, kadar izdihani zrak zaniha glasilki, kar nam omogoča glasno sporazumevanje. Naslednja naloga grla je, da poskrbi za zašito spodnjih dihal. Pri hranjenju in pitju strukture grla povsem zatesnijo vhod v sapnik, da hrana in pijača ne zatekata v pljuča, ampak mimo grla zdrkneta v požiralnik.

Tudi sluznico grla napadajo virusi in bakterije, škodi pa ji tudi kronično draženje, cigaretni dim, različni alergeni, kot so pršice, hišni in cvetni prah, živalska dlaka in slabe mikroklimatske razmere v prostorih, kjer se zadržujemo. Neprimerne govorne navade, kot so preglasen in hiter govor, kričanje in šepet ter prevelika glasovna obremenitev glede na zmogljivosti, prav tako lahko poškodujejo sluznico grla.

Pri obolenjih grla se pojavi hripavost, pri določenih obolenjih grla imajo bolniki lahko težave z dihanjem, vse do dihalne stiske, pri drugih težave pri pitju in hranjenju. Bolnike zdravimo glede na vzrok bolezni, pri hripavosti pa vedno priporočamo glasovni počitek. Prav rado se namreč primeri, da se virusna okužba pozdravi, hripav glas pa ostane, ker se je utirila napačna glasovna tehnika. V primeru, da hripav glas vztraja več kot mesec dni, je potreben pregled pri otorinolaringologu, ki bo ugotovil vzrok hripavosti in izključil nevarne bolezni.


Sledite nam