fbpx

Virus Zahodnega Nila

Bolezni, Obvestila, Zanimivo

Pojavljanje primerov okužb z virusom Zahodnega Nila ob slovensko-italijanski meji, slovensko-hrvaški meji in v drugih balkanskih državah, so povečevali tveganje in možnost pojava te bolezni v Sloveniji.

V letošnjem letu je bilo testiranih več kot 30 bolnikov zaradi suma, da so okuženi z virusom Zahodnega Nila. Okužbo z virusom Zahodnega Nila so potrdili pri eni osebi, pri vseh ostalih pa je bila okužba z ustreznim mikrobiološkim testiranjem izključena.

V okviru sistematičnega epidemiološkega spremljanja okužb z virusom Zahodnega Nila smo v preteklem tednu zabeležili en in do sedaj edini primer v Osrednje-slovenski regiji. Obolela oseba  je bila hospitalizirana in odpuščena v domačo oskrbo v izboljšanem stanju. Potrditev primera okužbe z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji je skladna s pričakovanji, saj se že več kot mesec dni pojavlja v nekaterih mejnih regijah sosednjih držav. Podatki, ki jih zbira Evropski center za spremljanje in preprečevanje bolezni (ECDC) kažejo, da je letošnja sezona te vektorsko prenosljive bolezni intenzivna. Po podatkih, zbranih do 30. avgusta 2018, je v državah EU zbolelo več kot 700 ljudi. Podrobnejši podatki so dostopni na spletni strani ECDC.

Strokovnjaki NIJZ, Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani, Klinike za infekcijske bolezni UKC Ljubljana, Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, Zavoda RS za transfuzijsko medicino, Slovenija transplanta, Veterinarske fakultete, Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Urada Republike Slovenije za kemikalije, Univerze na Primorskem, Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem in Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Direktorata za javno zdravje MZ delujejo na podlagi načrta odzivanja ob pojavu virusa Zahodnega Nila v Sloveniji. Odziv temelji na oceni tveganja, ki upošteva razširjenost in intenziteto zbolevanja v Sloveniji in sosednjih regijah. Pomemben element načrta odzivanja je zagotavljanje varne preskrbe s krvjo, saj je virus Zahodnega Nila krajši čas (1–11 dni, največkrat od 1–3 dni) prisoten v krvi okužene osebe tudi, če okužena oseba nima bolezenskih znakov.

Simptomi bolezni

Večina oseb, ki se ob piku komarja okuži z virusom Zahodnega Nila, ne zboli. Samo približno petina okuženih zboli z vročinsko boleznijo, podobno gripi, ki izzveni brez posledic. Prizadetost osrednjega živčnega sistema, ki se odrazi kot meningoencefalitis (vnetje možganskih ovojnic in možganovine) ima manj kot en odstotek okuženih. Večina bolnikov s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema je starejših od 65 let in kronično bolnih.

Preprečevanje okužbe – priporočila za prebivalce

Najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, je preprečevanje pikov komarjev.

Z upoštevanjem ukrepov zmanjšujemo tveganje za okužbo:

· nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa,
· izogibamo se zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja (zjutraj in pozno popoldan),
· uporabljamo sredstva (repelente) za zaščito proti komarjem. Dosledno sledimo navodilom proizvajalca za učinkovito in varno rabo,
· preprečujemo vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem,
· poskrbimo za okolico in odstranimo pogoje za razmnoževanje komarjev (nezaprte zaloge vode za zalivanje vrta in rož, zastala voda v vazah, podstavkih za rože, zamašeni žlebovi …).

 


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?