fbpx

Velika noč je več kot praznik

Dom & prosti čas, Družina, Življenjski slog

Velika noč ima poseben pomen, kot praznik in kot čas, ki je namenjen družini in najdražjim. Izkoristite ga v polni meri.

Za vsak praznik dela prost dan pravimo, da je dobrodošel. Vendar, ko govorimo o Veliki noči, zagotovo lahko rečemo, da ima poseben pomen. V hitrem in raztresenem načinu življenja postaja vsaka minuta, preživeta z družino zlata vredna. Velika noč pa je ravno čas, ki ga namenimo družini ter druženju. Čeprav gre za najpomembnejši krščanski praznik, na katerega se praznuje Jezusovo vstajenje od mrtvih, postaja več kot je njegov osnovni namen.

Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih – na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti.

Velikonočne tradicije se v veliki meri od dežele do dežele razlikujejo. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo (pogovorno žegnajo) jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Tudi v Sloveniji imajo določeno simboliko; suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, potica in druga peciva pa trnjevo krono. Na velikonočno nedeljo so v Sloveniji v navadi vstajenjske procesije, na čelu katerih nosijo kip vstalega Kristusa.

Praznik sam ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. V Sloveniji prazniku rečejo tudi Vuzem.

Zgodnje kristjane so krščevali na predvečer velike noči in tudi danes odrasle osebe običajno krščujejo na ta praznik. Ker je Kristus vstal iz kamnitega groba podobno, kakor pišče pride iz jajca, in ker tudi krst pomeni vstop v novo življenje, je jajce znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi krsta. Izmenjavanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja boginje Eostre. Jajca predstavljajo ljubezen in prijateljstvo pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce.

velikonočni zajtrk

Ustvarjajte vsi družinski člani

Izdelovanje pisanic lahko ob pobudi staršev hitro postane zanimiv družinski projekt, v katerem sodelujejo prav vsi družinski člani. Pri barvanju jajc obstaja več različnih in zanimivih metod od najpreprostejše, pri kateri kupite barvo v prahu in pričarate žive barve ter vzorce do bolj zahtevnih metod, pri katerih uporabite suhe olupke čebule, rdeče pese ali terana.

Ne pretiravajte s hrano in pijačo

Veliko noč povezujemo tudi z raznimi dobrotami na mizi, kjer naj ne bi manjkalo pisanic (pirhov), šunke, hrena in potice. Da bi se izognili preobremenitvi organizma (hitro se lahko pojavi zgaga in slabost), pazite na zmerno prehranjevanje, če je le možno pa se odpovejte tudi uživanju alkohola. Zagotovo bo za vsakega ostalo dovolj hrane, telo pa vam bo v naslednjih dneh več kot hvaležno.

Bodite strpni na cesti

Velikonočni ponedeljek, še posebej ob lepem vremenu, po navadi izkoristimo za obisk sorodnikov in bližnjih prijateljev, zato je previdnost zaželena tudi na cestah ob pričakovanem povečanem prometu.

Izkoristite prosti čas v naravi

Kot že rečeno, velikokrat posvečamo premalo časa sebi in bližnjim. Izkoristite svoj prosti čas za kratko rekreacijo v naravi. Še vedno je čas, ko lahko nabiramo čemaž ali regrat. Ne spreglejte pa opozorila pri nabiranju čemaža, ki opozarja na podobnost s strupenim jesenskim podleskom.

velikonocna zajcka

Vir: Wikipedia


Sledite nam