fbpx

Vas muči zgaga?

Človeško telo, Zdravje

S spodaj predstavljenimi ukrepi si lahko pomagate omiliti težave, ki jih povzroča gastroezofagealna refluksna bolezen (GERD).

Simptomi kot so zgaga, pekoči občutki v prsih ali grenek okus v ustih, se pojavljajo pogosto kot posledica vračanja želodčne kisline v požiralnik in usta. Požiralnik je cev, ki povezuje usta in želodec. Na koncu požiralnika, kjer se spaja z želodcem, se nahaja zaklopka, ki običajno preprečuje, da bi se želodčna tekočina vračala. Za to, da je zaklopka zaprta, poskrbi krožna mišica. Nekatera vrsta hrane povzroči, da se mišica na koncu požiralnika preveč sprosti. Kakšna druga vrsta hrane pa lahko povzroči, da se v želodcu ustvarja več kisline.

Za vas smo pripravili strokovne nasvete, ki so oblikovani tako, da se izognete hrani in drugim dejavnikom, ki bi vam lahko povzročili težave:

  1. Shujšajte, če imate prekomerno telesno težo, ali če se je vaša telesna teža v zadnjem času povečala. Če potrebujete pomoč pri hujšanju, se obrnite na svojega zdravnika ali dietetika.
  2. Prenehajte kaditi in uživati alkohol.
  3. Izogibajte se mastni hrani in gaziranim pijačam ter pijačam, ki vsebujejo kofein.
  4. Če imate težave ponoči, dvignite vzglavje in ne jejte vsaj 2 do 3 ure pred spanjem.
  5. Poskušajte ugotoviti, katera hrana vam povzroča težave. To najlažje naredite tako, da vodite prehranski dnevnik. Zapisujte si vse kar ste pojedli in kako ste se po zaužitem obroku počutili. Izigibajte se hrani, ki vam povzroča težave. Rutinsko odstranjevanje vseh možnih živil, ki bi lahko povzročila težave, odsvetujem. Vi izločite samo tisto hrano, ki vam povzroča težave.

Kako vodim svoj prehranski dnevnik?

Zapišite si uro, ob kateri ste jedli ter vsa živila, ki ste jih zaužili v tem obroku. Sproti tudi zapisujte, kakšno je vaše počutje po tej hrani.

Nosečnicam, ki jih pesti zgaga, svetujem uživanje manjši obrokov, na vsake 3 ure. Zadnji obrok zužijte vsaj 3 ure pred spanjem. Spite z vzdignjenim vzglavjem.

Literatura:
Katz, P. O., Gerson, L. B., & Vela, M. F. (2013). Guidelines for the Diagnosis and Management of Gastroesophageal Reflux Disease. The American Journal of Gastroenterology, 108(3), 308–328.doi:10.1038/ajg.2012.444 
Hunt, R., Armstrong, D., Katelaris, P., Afihene, M., Bane, A., Bhatia, S., … LeMair, A. (2017). World Gastroenterology Organisation Global Guidelines. Journal of Clinical Gastroenterology, 51(6), 467–478. doi:10.1097/mcg.0000000000000854


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?