Vas je ujel kašelj?

Novice, Zanimivo, Zdravoteka

Najpogostejši vzrok za kašelj so virusne, redkeje bakterijske okužbe dihal, lahko je znak drugih obolenj dihalnih poti.

Najpogostejši vzrok za kašelj so virusne, redkeje pa tudi bakterijske okužbe dihal, od navadnega nahoda, bronhitisa, pljučnice do tuberkuloze. Kašelj je lahko tudi znak drugih obolenj dihalnih poti kot so astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, pljučni rak. Vzrok za kašelj pa je lahko skrit tudi v obolenju drugih organov, na primer pri refluksni bolezni ali obolenju srca. Tudi nekatera zdravila za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka lahko povzročajo kašelj.

Kašelj je lahko suh in dražeč ali pa moker oziroma produktiven odvisno od količine sluzi, ki nastaja v dihalih. Ob bakterijskih in virusnih infekcijah v dihalih, suh kašelj ponavadi v nekaj dneh preide v moker produktiven kašelj. Značilnost mokrega kašlja je, da se lahko »odkašljamo«.

Moker kašelj nastane kadar se poveča količina goste sluzi v dihalnih poteh, ta pa ovira pretok zraka v dihalih. Gosta sluz, ki zastaja v dihalih je lahko dobro gojišče za mikrobe. Ob boleznih dihal se lahko sluz, ki je sicer prozorna in brezbarvna, obarva v različne odtenke rumene in zelene barve.  Rumeno zeleno obarvanje izkašljane sluzi lahko kaže na bakterijsko okužbo.

Kašelj deluje kot obrambni mehanizem, ki  pospeši odstranjevanje odvečne sluzi in s tem  pomaga čistiti dihalne poti. Zato kašlja v takih primerih ne smemo preprečevati, temveč je priporočljivo lajšati izkašljevanje.

Med zdravila, ki pospešujejo izkašljevanje sodijo številna zdravila, ki povečujejo izločanje sluzi, lajšajo njen transport ali utekočinjajo gosto sluz. Sem sodi tudi  acetilcistein, saj redči gosto sluz, lajša izkašljevanje in posledično umirja kašelj. Zaradi svojega antioksidativnega delovanja preko glutationa, ki je telesu lastna snov, pa deluje tudi na vnetne procese v dihalih. Z zadostnim vnosom acetilcisteina lahko v telesu upočasnimo vnetne procese in pripomoremo k zaščiti pljuč.

Acetilcistein deluje antioksidativno na dva načina, tako, da neposredno deluje kot antioksidant že sama molekula acetilcisteina. Še bolj pomembno pa je posredno delovanje, kjer se hitro po absorbciji v prebavilih pretvori v cistein, ki je naravna aminokislina, in je odločilen dejavnik za tvorbo glutationa v celicah. Glutation velja za enega ključnih antioksidantov v telesu.

Antioksidativno delovanje je pomembno, saj v telesu nenehno nastajajo prosti radikali, ki so telesu sicer koristni dokler so pod nadzorom, vendar razni škodljivi vplivi iz okolja lahko povečajo število prostih radikalov in s tem lahko pride do poškodb celičnih struktur. Lovilci prostih radikalov oziroma antioksidanti nevtralizirajo proste radikale in skrbijo za ravnovesje v celicah. Kadar se ravnovesje med prostimi radikali in antioksidanti poruši, pride do oksidativnega stresa, ki poškoduje celice in lahko povzroči tudi bolezni. Ker je oksidativen stres prisoten pri vsakem vnetju, lahko zadosten vnos acetilcisteina upočasni vnetne procese v dihalih. Zato lahko služi kot podporno zdravljenje pri, bronhitisu, kronični obstruktivni bolezni pljuč in cistični fibrozi.