fbpx

V UKC Ljubljana v letu 2012 presadili 117 organov

Dogodki

V UKC Ljubljana v letu 2012 presadili 117 organov, kar je največ doslej.

Transplantacija je izjemno pomembna za kvaliteto življenja pacienta.

Ljubljana, 16. januar 2013 – Transplantacijska dejavnost v UKC Ljubljana teče že od leta 1970. Od leta 2000 je Republika Slovenija članica evropske mreže Eurotransplant. Začetki so bili težavni, spremljali so jih številni organizacijski problemi ter druge težave, ki smo jih uspešno in sproti reševali ter odpravljali. Danes se lahko pohvalimo z izjemnimi dosežki. V letu 2012 smo v Sloveniji opravili odvzem organov pri 47 umrlih darovalcih, v UKC Ljubljana skupaj presadili 117 organov, od tega 62 ledvic, 28 src in 27 jeter. Pridobili smo pljuča za šestnajst bolnikov za presaditve na Dunaju, pet pa za trebušno slinavko. V UKC Ljubljana sicer izvajamo tudi nacionalne programe za transplantacijo kostnega mozga, kože, hrustančnih celic in roženice.

»V UKC Ljubljana smo izjemno ponosni na transplantacijsko dejavnost; bolnikom omogočamo transplantacije vseh organov, razen pljuč. Na področju transplantacij smo iz leta v leto boljši, za kar se svojim sodelavcem iskreno zahvaljujem,« je uvodoma na novinarski konferenci dejala prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, strokovna direktorica UKC Ljubljana.

»Transplantacija ledvice je izjemno pomembna za kvaliteto življenja posameznika; tistemu, ki potrebuje transplantacijo srca, jeter ali pljuč, pa pomeni edino možnost preživetja. Na področju transplantacij smo v Sloveniji dobri, upamo pa, da bomo v prihodnosti opravili še več transplantacij, predvsem več transplatacij ledvic, ter se tudi po številu opravljenih posegov lahko primerjali z razvito Evropo,« je na novinarski konferenci dejal as. Valentin Sojar, dr. med., koordinator za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana. Štirinajst presaditev src na milijon prebivalcev pomeni sam vrh v Evropi in svetu glede presaditev srca. Slovenski program presaditev organov je uspešen, a število transplantacij je še vedno manjše kot v zahodnih državah. Število umrlih darovalcev pri nas je z vsakim letom večje, zelo majhno pa je število bolnikov na čakalnih listah za presaditev ledvic in deloma tudi jeter.

Za uspeh presaditve je poleg brezhibne organizacije in njenega tehničnega poteka ključnega pomena izbira in priprava prejemnika, izbira darovalca oz. organa, vodenje preventive in zdravljenja zavrnitvenih reakcij in okužb po presaditvi, kar izvajajo posebej usmerjene ekipe strokovnjakov UKC Ljubljana. Vsaka transplantacija predstavlja izjemno zapleten proces in poseg, ki zahteva visoko usposobljeno ekipo, sestavljeno iz predstavnikov različnih strok: Tudi po transplantaciji bolnika vodi interdisciplinarna medicinska ekipa. Prve dni po operaciji bolnik preživi v enoti intenzivne terapije.

V Sloveniji je sicer sistem transplantacijske dejavnosti urejen tako, da ne prihaja do manipulacij ali zlorab. Ureditev, ki jo Slovenija intenzivno razvija od leta 2000 dalje na osnovah do leta 2000, je usmerjena v preglednost in omogoča sledljivost v dejavnosti. »Prav s pomočjo delovanja Slovenija transplanta so med seboj povezane vse službe, stroke in dejavnosti; podatki pa se zbirajo v informacijskem programu Slovenijatransplanta. Tudi v tej dejavnosti se lahko pojavijo zlorabe na različnih nivojih in odgovornost za preprečitev in transparentno delovanje je na strani države oz. ustreznih strokovnih enotah,« je na novinarski konferenci dejala prim. Danica Avsec, direktorica Zavoda Slovenija transplant.

Po zadnji EU direktivi mora imeti namreč vsaka država pooblaščeno institucijo, ki skrbi za ureditev, in upošteva etične principe in zakonska določila. Transplantacijska medicina sloni na osnovnem visoko humanem izhodišču, to je, da smo ljudje pripravljeni pomagati sočloveku v stiski tudi z darovanjem svojega lastnega telesa. Največkrat je to možno šele po smrti, ampak ledvica, del jeter in nekatera tkiva lahko darujemo tudi za časa življenja. »Altruizem je osnovni princip, ki kot steber drži celotno dejavnost po koncu in če se ga dotikamo, smo nevarno zamajali razvoj dejavnosti. V celotni verigi nalog moramo upoštevati osnovno izhodišče altruizma, pri čemer ustvarjanje profita v to sfero ne sodi,« poudarja prim. Avsec.

Slovenija se zaveda pomena transparentnosti, zato smo vzor tudi drugim državam v Europi in Eurotransplantu tako po urejenosti kot tudi po rezultatith na področju pridobivanja organov od umrlih darovalcev. Glede čakalnih vrst ne prihaja do zlorab; naše čakalne vrste so celo med najkrajšimi v Eurotransplantu.

Leto 2012 je bilo za delo Slovenija transplanta doslej najuspešnejše. Pridobili smo 23,5 umrlih darovalcev na milijon in pridobili 170 organov za presaditve , s čimer se uvrščamo med deset najbolj uspešnih držav v Evropi. »Žal pa je število odklonitev ponovno višje (skoraj tretjina), zaradi česar smo zaskrbljeni,« je dejala prim. Avsec.

Na novinarski konferenci je sodelovala tudi predsednica Slovenskega društva Transplant, ga. Anastazija Bizjak, dr. dent. med., ki je tudi sama prejemnica transplantiranega organa – ledvice.

UKC Ljubljana


Sledite nam