V Sloveniji je smrtnost zaradi raka želodca zelo visoka

anonimni uporabnik, 01. oktober 2019
Ostalo

Eden najbolj zahrbtnih predstavnikov rakov prebavil je rak želodca, ki je po smrtnosti na tretjem mestu med raki na svetu. V Sloveniji zaradi njega zboli več kot 470 bolnikov na leto, kar predstavlja 4 odstotke pri moških in 2,8 odstotka pri ženskah.

»Bolezen se začne po 40. letu, vrh pa doseže med 60. in 80. letom starosti. Kljub napredku kirurgije in adjuvantnega zdravljenja, je smrtnost bolezni zelo visoka, in sicer 72,1 odstotna,« je ob mednarodnem dnevu želodca, ki ga obeležujemo jutri, povedal podpredsednik Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo (SZGH) prof. dr. Bojan Tepeš.

Zaradi poznega odkrivanja raka želodca je operativno zdravljenje možno pri nekaj več kot polovici bolnikov. Pet let po radikalni operaciji preživi polovica bolnikov z II in s IIIA stadijem in le četrtina s IIIB stadijem. Bolniki s IV stadijem tudi po radikalnem zdravljenju le izjemoma preživijo pet let. V Sloveniji je petletno preživetje vseh bolnikov z rakom želodca 28-odstotno. Razlog je predvsem v tem, da se bolezen ugotovi pozno. K izboljšanju preživetja bi lahko bistveno prispevala zgodnja diagnoza. Še bolj pomembno pa bi bilo preprečiti nastanek raka želodca, saj danes poznamo glavne razloge za to.

Pri do 3 odstotkov okuženih z bakterijo Helicobacter pylori po več desetletjih okužbe pride do nastanka predrakavih sprememb: atrofije in intestinalne metaplazije. Pri odstranitvi okužbe pri mlajši populaciji, ki še ni razvila atrofije in intestinalne metaplazije, je pričakovati zmanjšanje pojavljanja raka želodca za več kot 50 odstotkov. To bi za Slovenijo na dolgi rok pomenilo približno 236 primerov letno manj smrti zaradi raka želodca. Če bi se odločili za testiranje in zdravljenje prebivalstva pri 30-ih letih, bi to pomenilo sprva večji strošek iz naslova presejanja in zdravljenja. Po približno 15-ih letih pa bi prihranek na letnem nivoju znašal 1,478. 769 evrov letno.

Možnosti preventive

Zaključki številnih raziskav so vplivali na odločitev azijsko-pacifiške konsensus konference v letu 2008, ki je sprejela sklep, da je treba začeti s populacijskim presejanjem na prisotnost okužbe s H. pylori in zdravljenjem vseh okuženih v državah, v katerih pogostost raka želodca presega 20/100.000 prebivalcev. Med te države sodi tudi Slovenija. Takšna so tudi priporočila Mednarodne agencije za raziskavo raka iz Lyona iz leta 2014, Evropska priporočila za zdravljenje okužbe s H. pylori iz leta 2017 in SZGH iz leta 2018. Deklaracijo, da je treba v državah G20 začeti s programi odkrivanja in zdravljenja okužbe s to bakterijo, so podprli tudi predsedniki Akademij znanosti in umetnosti iz 20 najbolj razvitih držav sveta na srečanju v Berlinu leta 2017. Japonci od leta 2013 zdravijo vse bolnike z okužbo, ki jo tudi aktivno iščejo pri vseh prebivalcih države. Infekcijo letno ozdravijo pri 1,5 milijona prebivalcih. Število novih bolnikov z rakom želodca in smrtnost je po uvedbi tega programa zato že začela strmo upadati.

»V Sloveniji bi morali organizirati program odkrivanja in zdravljenja okužbe na državnem nivoju po vzoru programa Svit. Presejanje na to okužbo se mora začeti med 20. in 30. leti, ko še ni prišlo do nastanka atrofije in intestinalne metaplazije kot posledice okužbe. To bi predstavljalo program primarne prevencije. Seveda pa bi morali vzpostaviti tudi program sekundarne prevencije, kar pomeni odkrivanje okužbe pri starejši populaciji, ki že ima predrakave spremembe. Poleg ozdravitve okužbe bi bilo treba zagotoviti tudi program endoskopskega sledenja za tiste bolnike, ki imajo napredovale predrakave spremembe sluznice želodca,« meni prof. dr. Bojan Tepeš.

Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepatologijo je pripravilo načrt programa primarne prevencije raka želodca, s katerim bi v nekaj letih lahko zmanjšali pojavnost bolezni, in ga poslalo na Zdravstveni svet že leta 2017. »Program je dobil podporo Razširjenega strokovnega konzilija za interno medicino. Iz nam nerazumljivih razlogov pa še vedno ni bil obravnavan na Zdravstvenem svetu ministrstva za zdravje,« je zaključil prof. dr. Bojan Tepeš.

Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepatologijo letos praznuje 52 let svojega delovanja. Združenje, ki ima sedež v Rogaški Slatini, med seboj povezuje več sto strokovnjakov. Ti se dnevno ukvarjajo z diagnostiko in zdravljenjem bolezni prebavil – požiralnika, želodca, črevesa, jeter in trebušne slinavke. Prav rak debelega črevesa je danes ena najpogostejših oblik raka – pri moških je na prvem mestu, pri ženskah pa drugem.

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
164,432
14.03.2024 ob 18:20
296,669
25.03.2024 ob 19:31
112,967
28.10.2022 ob 14:48
Preberi več

Več novic

New Report

Close