V nekaj korakih do dobrega počutja in brez prebavnih težav

V nekaj korakih do dobrega počutja in brez prebavnih težav

Vas že dlje časa boli trebuh in se počutite kot napihnjen balon? Se vam je že zgodilo, da ste zaradi tega izgubili voljo do druženja ali potovanj? Te vrste težav lahko predstavljajo velike zdravstvene težave, ki negativno vplivajo na fizično in tudi duševno zdravje. Prebavne težave so lahko različne: od občutka napihnjenosti, težkega občutka v trebuhu, napenjanja, driske, zaprtja do občutljivosti na določena živila zaradi šibkejšega gibanja črevesja in neravnovesja v črevesni mikrobioti. Študije kažejo, da večina ljudi trpi zaradi napenjanja in vetrov, kar 47 odstotkih ljudi pa se s tem bori vsaj enkrat mesečno. Napenjanje in vetrovi se pojavijo pri 15 odstotkih zdravih ljudeh ter pri 24 do 97 odstotkih, ki imajo gastrointestinalne motnje. Na srečo obstaja vrsta nasvetov, ki pomagajo ublažiti in odpraviti te neprijetnosti.

Zakaj se pravzaprav počutite slabo?

Z napenjanjem in vetrovi se borimo vsi. Večina ljudi pa niti ne ve, čemu pripisati krivdo za slabše počutje, občutek težkega trebuha, pritiska in napetosti, tožijo le, da se počutijo slabo. Nekateri jih opisujejo kot napihnjenost, prisotnost »kamna v želodcu«, glasno pretakanje ter spremembe pri načinu odvajanju blata (napenjanje, občutek nepopolnega praznjenja). Sčasoma ti simptomi lahko vplivajo na raven energije in dobro razpoloženje. Ljudem s temi težavami je neprijetno, zato se lahko tudi zapirajo vase. Pogosto pa te težave spremlja še porušena črevesna mikrobiota.

Na tovrstne težave pa vplivajo tudi bolezni, terapije zaradi antibiotikov in ostalih zdravil, izpostavljenost toksinom, čezmerno uživanje alkohola in stres. Mnogi strokovnjaki trdijo, da obstaja povezava med črevesjem in možgani. V gastrointestinalnem traktu je veliko živcev, ki so povezani z možgani in zato včasih, ko ste pod stresom, občutite trebušno draženje, bolečine v želodcu ali draženje črevesja. Čezmerni stres lahko vpliva na produktivnost in poslabšanje fizičnega in čustvenega zdravja. Sodoben način življenja s stresom pogosto vključuje nezdravo prehranjevanje in izpuščanje obrokov. Vse to so dejavniki tveganja za nastanek prebavnih težav.

Z jemanjem probiotikov se boste počutili bolje

Zaradi sramu veliko ljudi skriva težave, zaradi katerih se počutijo slabo. Z nekaj preprostimi nasveti, lahko te težave hitro odpravite. Da bi bila vaša prebava redna in počutje dobro, je potrebna zdrava črevesna mikrobiota. Pri tem vam bodo pomagali probiotiki, ki so najboljša izbira za blažitev in odpravljanje teh težav. Probiotiki vsebujejo mikroorganizme, ki ponovno vzpostavijo ravnovesje črevesne mikrobiote. Po dosedanjih raziskavah probiotiki ne morejo nadomestiti porušene črevesne mikrobiote, vendar lahko odlično opravljajo svojo funkcijo, kar ji daje dovolj časa za okrevanje. Za napihnjenost in napenjanje so idealni probiotiki, ki vsebujejo bakterije Lactobacillus acidophilus LA-5 in Bifidobacterium animalis subsp. lactis BB-12.

Vendar je potrebno opozorilo, da je za uravnavanje mikrobiote in lašanja napihnjenosti in napenjanja potreben daljši čas jemanja probiotikov, vsaj 4 tedne, ena kapsula na dan ob jedi. Verjemite, se izplača, ker je uravnana mikrobiota kot že omenjeno prej glavna os, ki vpliva na celotno zdravje telesa.

Spremenite življenjski slog

Ali veste, da je v črevesju kar 70 odstotkov celic imunskega sistema? Zato je pomemben pravilen in normalen razvoj črevesne mikrobiote in »dobrih bakterij«, ki pomagajo pri prebavi hrane, ne bi poškodovali črevesno sluznico. To zavira nastanek patogenih bakterij in vpliva na ohranjanje zdravja. Poleg probiotikov pa je pomembno, da spremenite življenjski slog in tako pomagate vzdrževati zdravje prebavnega sistema. Prva stvar, ki ji morate posvetiti pozornost, je prehrana. Veliko lahko naredite sami z individualiziranim pristopom k prehrani in disciplino. Potrudite se, da vedno najdete čas, da obrok pojeste v miru, hrana pa naj bo pripravljena na način, da se ohranjajo hranilne vrednosti. Na vašem jedilniku naj bo predvsem veliko zelenjave, tudi sadja, izogibajte se mastni in začinjeni hrani ter vsem živilom, ki povzročajo napenjanje (fižol, čebula, banane, slive, žvečilni gumiji). Pijte dovolj vode in izogibajte se mleku, sladkim gaziranim pijačam in alkoholu. Spoznajte svoje telo in ugotovite, katera hrana je največja težava.

Poleg spreminjanja prehrambnih navad povečajte telesno dejavnost. Poskusite razviti navado redne vadbe. Ples, plavanje, hoja, sprehoda v naravi ali po mestu. Vsaka telesna dejavnost je koristna.