fbpx

V hribe brez nezgode

Človeško telo, Dom & prosti čas, Gibanje, Življenjski slog

Pomlad in poletje sta izvrstna za planinarjenje. Kljub telesnemu naporu, ki ga zahteva vzpenjanje na visoko nadmorsko višino, bivanje v naravi in gibanje v čistem gorskem zraku nudita številne koristi za zdravje.

Planinarjenje je popoln način razgibavanja ter priložnost za spremembo življenjskega sloga in doseganje notranjega miru in zadovoljstva. Vendar pa tudi v gorah nesreča ne počiva. Če se boste torej odpravili v hribe, bodite dobro pripravljeni na izzive, ki vas čakajo, da si boste prihranili morebitne neprijetnosti in nezgode.

Zdravstvene težave na veliki nadmorski višini

Planinarjenje je šport, ki zahteva fizično in psihično pripravljenost, vzdržljivost, iznajdljivost in samodisciplino. Ob tem moramo znati prepoznati nevarnosti, ki se pojavijo zaradi velike nadmorske višine.

1. Višinska bolezen

Najpogostejša nevarnost na veliki višini je višinska bolezen, do katere pride zaradi prehitrega vzpenjanja, spremembe tlaka v celicah in posledične hipoksije – pomanjkanja oskrbe s kisikom v celicah in tkivih. Kaže se kot zaspanost, upočasnjenost, duševna in mišična utrujenost, z glavobolom, slabostjo in pridruženimi simptomi, ki lahko povzročijo smrt celic v celotnem organizmu. Hipoksijo preprečite z aklimatizacijo – prilagoditvijo organizma na spremembe zunanjih razmer.

2. Ultravijolično sevanje

Ultravijolični žarki so na višini še posebej močni in lahko povzročijo poškodbe vida, zlasti kadar so gore še prekrite s snegom. Žarki UVA, ki se odbijajo od snežne površine, lahko povzročijo hude očesne opekline, motnjo, imenovano snežna slepota ali fotokeratitis. Začne se s solzenjem, rdečino in pekočino očesa, povišano občutljivostjo na svetlobo in otekanjem vek. Vid postopoma slabi, lahko pa pride tudi do popolne slepote.

Oči zavarujte s temnimi sončnimi očali z ustrezno UV-zaščito.

3. Potovalna driska

Potovalna driska je ena najpogostejših težav, bodisi zaradi nepripravljenosti organizma na drugačno prehrano, uživanja pokvarjene hrane, kopanja v umazani reki ali iz drugih vzrokov. Lahko jo povzročijo tudi izotonični napitki z visoko vsebnostjo magnezija, saj pospešujejo črevesno peristaltiko.

Nadoknadite izgubljeno tekočino, da se izognete dehidraciji.

4. Angina pektoris

Angina pektoris je visoko v gorah najpogostejša kardiovaskularna bolezen. Sprožita jo hud napor in naprezanje ob vzpenjanju po strmini, zlasti pri ljudeh z nezadostno telesno pripravljenostjo. To je resna bolezen, ki jo moramo čim prej prepoznati, saj lahko napreduje do srčnega infarkta in srčne odpovedi. Začne se s tiščanjem ali bolečinami v prsnem košu, znaki pa se lahko razširijo tudi v rame, roko, čeljust, vrat in hrbet.

Ne lotevajte se planinarjenja brez dobre telesne pripravljenosti. Izogibajte se živilom, bogatim s holesterolom in sladkorjem, alkoholu in cigaretam. Ne precenjujte svojih sposobnosti.

5. Strupene živali

V travnatih in gozdnih predelih gora prežijo klopi, prenašalci klopnega meningitisa in lymske borelioze. Klopni meningitis se kaže z naglim povišanjem telesne temperature, močnim glavobolom, vrtoglavico, slabostjo, bruhanjem in preobčutljivostjo na svetlobo. Zanesljiv simptom je otrdelost vratu. Klopi prenašajo tudi bakterijske okužbe, kot je borelioza, ki jo povzroča bakterija Borrelia burgdorferi. Bolezen se začne s kožnimi spremembami – potujočim eritemom (erythema migrans), sledijo oslabelost, vročica in glavobol ter nevrološke poškodbe in znaki prizadetosti srca, mišic in sklepov.

Na odprtih, prisojnih predelih se rade zadržujejo kače. Ugrizu strupenjače sledijo simptomi, specifični za vrsto strupa oziroma kače. Najpogosteje so to glavobol, vrtoglavica, slabost, bruhanje in otekanje limfnih vozlov v bližini mesta ugriza.

V planine se odpravite v dolgih hlačah, srajci z dolgimi rokavi, nogavicah in oprijetem obuvalu ter s klobukom. Naučite se pravilnega odstranjevanja klopov. Poučite se o vrstah strupenih kač – modrasu (Vipera ammodytes), navadnem gadu (Vipera berus), malem gadu (Vipera ursinii macrops) in laškem gadu (Vipera aspis).

6. Poškodbe

Zaradi podora kamenja, neustreznih oblačil in obutve, slabih vremenskih razmer, zdrsa ali izčrpanosti lahko pride do poškodb, ki lahko zaradi dihalnih ali kardiovaskularnih motenj ogrozijo vaše življenje. Najpogostejše poškodbe so zlomi, zvini, izpahi, žulji, poškodbe mehkih tkiv, različne odrgnine, ureznine, vbodne rane, poškodbe prsnega koša, trebušne poškodbe in udarnine možganov, ki so zelo resne in zahtevajo hitro in pravilno nudenje prve pomoči.


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?