fbpx

V akciji Obnovimo slovenske gozdove zbrali že 6.177 sadik

Kam po pomoč

V prostovoljski akciji Obnovimo slovenske gozdove, v kateri so s pomočjo sms sporočil do sedaj uspeli zbrati že 6.177 sadik dreves …

V prostovoljski akciji Obnovimo slovenske gozdove, v kateri so s pomočjo sms sporočil do sedaj uspeli zbrati že 6.177 sadik dreves, s svojimi dragocenimi izkušnjami sodelujeta tudi tabornika vodnika Nina Kapelj in Andrej Lenič.

Tabornika nista le v prostem času, temveč z načinom življenja vedno in povsod. Posvečata se družbeno-odgovornim in prostovoljskim akcijam, na mlade tabornike prenašata svoje znanje in sodelujeta s taborniki z vsega sveta. Kot pravita, bi se jima zdelo čudno, če pri obnovi v žledolomu poškodovanih gozdov ne bi sodelovala, kajti eden od taborniških zakonov pravi, da je tabornik vedno pripravljen, tudi pomagati.V dolgoletnih taborniških izkušnjah sta doživela marsikaj zanimivega, med drugim si je na taborjenju v poplavljenem šotoru domek uredila račja družinica, med »skvotanjem« na seniku jih je z zajtrkom presenetila dobrosrčna lastnica, ob žledolomu v Postojni sta doživela čisto drug svet in se naučila veliko o medsebojni solidarnosti.

Kaj vaju pri taborništvu najbolj privlači?

Nina: Mi radi rečemo, da so taborniki življenje in vse ostalo malenkosti. Del tega je naš način življenja, prijateljstva, ki trajajo, trenutki ob taborniškem ognju s kitaro pod milijoni zvezd.

Kako potekajo letna taborjenja? 

Andrej: Tabore postavimo v naravi, potrudimo se, da so čim dlje od naselij. Udeležba je različna, zbere se nas od deset pa vse do dvesto ali več. Velikokrat se pripeti, da zaradi obilnega deževja reke prestopijo bregove. Takrat se zgodijo zanimive dogodivščine, v poplavljenem šotoru si je prebivališče na primer uredila mlada račja družinica.Nina: Taborjenje je češnja na vrhu tortice vsakega taborniškega leta, za mnoge vodnike pa velik izziv, kako z desetimi otroki preživeti osem ali več dnevno taborjenje. Največ zanimivih prigod se zgodi na bivaku, ko noč ali dve  prespimo ločeno od tabora. In ko nas preseneti dež, si poiščemo kakšen senik, potem pa nas dobra stara gospa preseneti s palačinkami!

Znata zakuriti ogenj, obvladata lokostrelstvo, morsejevo abecedo? Koliko časa bi znala preživeti v gozdu?

Andrej: Taborniki posvetimo veliko časa praktičnim veščinam preživetja v naravi. Z osnovami preživetja se seznanimo že pri šestih ali sedmih letih. Seveda se zahtevnost stopnjuje in sčasoma pridobimo tudi dovolj izkušenj, ki bi nam vsekakor pomagale, če bi bilo potrebno preživeti v divjini.

Kakšna izkušnja je bila za vaju prostovoljstvo v Kriznem centru v Postojni, kaj je bilo najtežje in na kaj sta najbolj ponosna?

Nina: Kot domačinka sem dni v kriznem centru preživljala kot v nekem drugem svetu. Neverjetno, kako so se taborniki in drugi prostovoljci odzvali in prihiteli na pomoč. Krizni center je bil odziv, notranji klic na naše taborniške vrednote, zakone, ki smo jih po vseh teh letih ponotranjili. »Tabornik je pripravljen« je eden taborniških zakonov. In pomagati smo enostavno morali. Izkušnja pa je bila neprecenljiva.

Zakaj akcija obnovimo gozdove?

Nina: Gozd ni le naše igrišče, je tudi naš dom. In zakaj ne bi pomagali in ohranili to našo čudovito deželico takšno, kot jo poznamo: lepo, čisto, zeleno in polno lepih gozdov.

Andrej: Zdrav in čist gozd je tabornikovo naravno okolje. In prav čudno bi bilo, če po katastrofi, ki je februarja prizadela določene dele Slovenije in opazno uničila dobršen del gozdov, ne bi na kakršenkoli način sodelovali. Slovenija je ena najbolj zelenih dežel v Evropi in prav je, da jo takšno ohranimo, predvsem za prihodnost, ko bo gozd ob vsem širjenju mest in tehnologije še edino mirno in zdravo zatočišče.

obnovimo-gozdove-intro

Če želite sodelovati pri akciji Obnovimo slovenske gozdove, lahko pošljete SMS s ključno besedo GOZD na 1919 in prispevate 1 EUR za nakup sadike in se jeseni pridružite tabornikom pri sajenju sadik na najbolj poškodovanih slovenskih območjih. 

Akcijo lahko spremljate tudi na spletni strani www.obnovimo-gozdove.si in družbenih omrežjih Facebook in Twitter.

Vir: www.taborniki.si

Foto: Domen Hrovatin in osebni arhiv Andreja in Nine.


Sledite nam