fbpx

Ustna higiena v nosečnosti

Zdravje in bolezni, Žensko zdravje

Nosečnost povzroča hormonske spremembe, ki povečajo tveganje obolenja dlesni.

Nosečnost povzroča hormonske spremembe, ki povečajo tveganje obolenja dlesni. Hormonske spremembe naredijo dlesni bolj občutljive na plak. Vzrok sprememb v ustni votlini, ki se pojavljajo v času nosečnosti so sprememba nihanja hormonov, sprememba sestave plaka, sprememba celičnega metabolizma ter predvsem sprememba imunskega odziva.

Imunski sistem postane manj učinkovit, vnetna odzivnost telesa je povečana. Torej, če je gingivitis ( vnetje dlesni) že prisotno, se lahko v nosečnosti poslabša. Zato je v nosečnosti še toliko bolj pomembna ustrezna ustna higiena, dnevno in predvsem natančno čiščenje zob.

Po statistiki ima 70% žensk med nosečnostjo neko obliko oziroma stopnjo bolezni dlesni. Glede na intenzivno vez ustne higiene in sistemskega zdravja pa velja opozoriti, da je  7 x večja verjetnost za prezgodnji porod pri nosečnicah s parodontalnim obolenjem.

Lahko se pojavi:

Nosečnostni gingivitis je vnetje dlesni. Dlesen je otekla, rdeča in krvavi. Te težave se pojavljajo predvsem okrog prednjih zob (sekalcev). Vlakna, ki držijo zob postanejo bolj rahla, s tem se lahko poveča majavost zob, ki je v tem primeru neodvisna od izgube prirastišča. Spremembe se začnejo pojavljati v 2. in 3. mesecu nosečnosti, kasneje intenziteta sprememb lahko še naraste, v zadnjem mesecu upade in po porodu izgine.

66DB044C-F0E9-11E1-89A8-0E0966B94067

Nosečnostni granulom (pyogeni granulom) se ponavadi pojavi zaradi mehanične poškodbe (pretrda zobna ščetka, agresivno ščetkanje zob, ugriz v jezik). Pojavi se v prvem tromesečju in spontano izgine po porodu.

Stomatološki posegi pri nosečnicah

Splošno skušamo pri nosečnicah izvajati izključno ukrepe prve pomoči med tem, ko elektivno zdravljenje odložimo na obdobje po nosečnosti. RTG slikanje se odsvetuje, izvaja se le v primeru prve pomoči ob ustrezni zaščiti, ki je enaka siceršnji.

4C96D8F4-F0E9-11E1-9451-0E0966B94067

Prvo trimesečje:

Izvaja se lahko le parodontološka profilaksa ( odstranjevanje plaka, kamna in po potrebi zaustavitev vnetja). Lokalna anestezija ob posegih ni kontraindicirana.

  • potreben stomatološki pregled
  • odstranitev vseh iritansov ( zobni kamen, plak)
  • inštrukcija in motivacija, več poudarka na ustno higieno
  • stomatološki ukrepi; izključno ukrepi prve pomoči ( zmanjšanje infekta in bolečine)

Drugo trimesečje:

  • nadzorovati ustno higieno
  • varno se opravi postopek prve pomoči

Tretje trimesečje:

  • v primeru gingivitisa (vnetja) se opravijo higienske faze
  • varno se opravi postopek prve pomoč

Parodontalno obolenje

Bolezni obzobnih tkiv so med najbolj razširjenimi sodobnimi boleznimi. Obzobna tkiva propadajo, nezdravljeno parodontalno obolenje pa lahko pomeni izgubo zob.

Parodontalno obolenje, parodontitis, med ljudmi imenovano parodontoza, se prične, kot vnetje dlesni – gingivitis na predelu, kjer je le ta v stiku z zobmi. Dlesen se na vnetje odzove enako, kot vsa telesna tkiva, nabrekne, pordi in zakrvavi. Slednje je tisto, kar najpogosteje opazimo pri umivanju zob.

Večina ljudi krvavitev v ustni votlini ne jemlje dovolj resno. Temu posledično je bolnikov s prizadetostjo obzobnih tkiv vedno več, bolezen pa tudi hitro napreduje.

593C3874-F0E9-11E1-BB49-0E0966B94067

Na zobeh se ob robu dlesni kopičijo bakterije, ki se nahajajo v mehkih zobnih oblogah. Bakterije s svojimi strupi in encimi povzročajo vnetje. Minerali v slini v kombinaciji z zobnimi oblogami tvorijo trde zobne obloge – zobni kamen, ki se lahko razširi tudi pod dlesni. Dlesni se umikajo od zoba in korenin, zobje postanejo majavi in izpadejo.

Študije kažejo tudi močno vez med stanjem zob in obzobnih tkiv ter našim sistemskim zdravjem. Za ljudi s parodontalnim obolenjem velja večje tveganje za srčni infarkt, večjo verjetnost za možgansko kap, bolj verjeten prezgodnji porod pri nosečnicah, občutno slabše metabolično stanje sladkornih bolnikov ter splošno slabše sistemsko zdravje.

Zobozdravnik ali ustni higienik lahko, z mehansko odstranitvijo povzročitelja, odstranitvijo zobnih oblog, uspešno pozdravi gingivitis in začetno obliko parodontalnega obolenja medtem ko napredovale oblike zahtevajo nadaljnje zdravljenje pri specialistu parodontologu.

Kot preventivo priporočamo uporabo mehke zobne ščetke, zobne nitke ter redne kontrolne preglede.

Anita Globokar Sejdič, ustni higienik

Vabljeni k obisku forumov mape Stomatologija, kjer se lahko posvetujete z našimi strokovnjaki.


Sledite nam