fbpx

Umetnost pokrivanja dolgov

Dom & prosti čas

Nekateri 16 ur mesečno delajo samo za hrano, ki jo potem vržejo proč. In to nezavedno počnejo vsak mesec.

Čas po decembrskih povečanih izdatkih je idealna priložnost, da prevzamemo racionalnih ravnanj, ki bodo pripomogli iz finančnega pomanjkanja. Pred leti je izšla knjiga “Zakaj sem brez denarja?” in Aleš Babič je v njej podal nekaj enostavnih in uporabnih nasvetov, ki nakazujejo ideje, kako bolje ravnati z denarjem. Avtor meni, da bi z modrim trošenjem denarja, Slovenci lahko veliko naredili za svojo blaginjo. Postali bi lahko ena najbogatejših in okolju prijaznih držav v Evropi.

Zakaj je sploh potrebno varčevati?

Živimo v času, ki od nas zahteva, da postanemo varčni, če se želimo izogniti finančnim težavam. Nekaj desetletij nazaj je zadostovala ena sama plača za družino, sedaj sta pogosto celo dve plači premalo. Če želimo imeti več časa zase in družino ter hkrati tudi več denarja, moramo zmanjšati življenjske stroške. Če smo brez prihrankov, smo ranljivi in si ne upamo pogajati niti za višjo plačo.

Varčujemo lahko za pokojnino, šolanje otrok, dom, avto, za svoje projekte, neuresničene želje iz otroštva in za finančno svobodo. Manj moramo trošiti tudi zato, da preveč ne škodimo okolju, da imamo več časa zase, družino in prijatelje.

“Zakaj bi cele dneve garali za stvari, ki jih v resnici sploh ne potrebujemo oziroma nam celo škodujejo?”

Nekaj dejstev, ki vplivajo na modrejše ravnanje z denarjem:

  • Varnih služb ni več in za pokojnino bomo morali sami poskrbeti
  • Plače se nam realno zmanjšujejo in stroški so vsak dan višji (inflacija)
  • Bankam plačujemo prevelike obresti
  • Davki se višajo
  • Izdelki so slabše kvalitete, zato jih uporabljamo krajši čas in s tem imamo večje stroške
  • Kadar nam denarja primanjkuje, se z mislimi preveč ukvarjamo s tem, pri tem porabimo veliko energije in se začnemo nagibati k stresu.

“Ko imamo dovolj denarja, je naša pozornost usmerjena v tisto, kar si resnično želimo. In takrat veliko prej ugotovimo, kaj je naše poslanstvo.”

Kako privarčevati?

1. Razmislite, kaj so vaše resnične želje

Velikokrat uresničujemo umetne želje, ki so nam jih vsilili mediji, prijatelji in drugi. Zato se moramo poglobiti vase ter ugotoviti, kaj so naše resnične želje. Umetne želje nam vedno preprečijo, da bi prišli do naših resničnih želja in ravno zaradi tega čutimo v našem življenju veliko praznino. Kaj ste si želeli kot otrok?

“Najbogatejši Zemljan v 1 uri zasluži toliko, kot teoretično zasluži Slovenec s povprečno plačo v 400 letih. Fizični delavec v Afriki bi moral za denar, ki ga dobi najbogatejši Zemljan v 1 uri, teoretično delati kar neverjetnih 10.000 let.”

Ljudje, ki imajo jasno postavljene cilje, se veliko lažje odrečejo umetnim željam in zato si tudi prihranijo veliko denarja. Ljudje z velikimi potrošniškimi dolgovi ponavadi nimajo postavljeni svojih ciljev in živijo v nenehnem strahu pred preživetjem.

2. Ali res potrebujete, kar kupujete?

V civiliziranem svetu se vse vrti okrog potrošništva, pozabljamo pa na stvari, ki so resnično pomembne: ljubezen, mir, hvaležnost in medsebojne odnose. Veliko ljudi je finančno in čustveno zabredlo zelo globoko, ker ne obvladajo položaja, v katerem so se znašli. Skušajo zapolniti praznino in zato si velikokrat privoščijo stvari, ki niso v skladu z njihovimi finančnimi zmožnostmi. To jih pahne še globlje v dolgove. Ne znajo se več dokopati do svojega notranjega veselja in zadovoljstva, zato se skušajo nekako »zamotiti«.

“V ZDA so naredili raziskavo, v kateri so raziskali, koliko stvari (izdelkov) ljudje v resnici potrebujejo. Raziskava je pokazala, da v trgovini s 30.000 izdelki v resnici potrebujemo le 140 le-teh. Torej kupujmo izdelke, ki jih potrebujemo in mesečno nam bo ostalo zelo veliko denarja.”

3. Obvladujete potrošniške želje

Upremo se jim lahko na več načinov:

  • Vprašajmo se, če izdelek zares potrebujemo.
  • Natančno izračunajmo, koliko časa moramo delati, da zaslužimo za stvari, ki si jih želimo.
  • Razmislimo, če bomo zaradi tega nakupa čez 1 leto živeli boljše življenje.
  • Izračunajmo, koliko denarja bi imeli čez 20 let, če bi ta denar vložili v donosne naložbe.
  • Ali sedaj živimo boljše življenje, ker smo v preteklosti ves denar sproti porabili?
  • Ali nas imajo ljudje kaj raje zaradi naših preteklih nakupov?

4. Shranjujte račune

Priporočljivo je, da shranjujemo račune po nakupu, ki jih po enem mesecu preglejmo. Nato si postavite zgoraj navedena vprašanja. Skupaj z družinskimi člani se dogovorite, brez katerih stvari bi lahko živeli. Naslednji mesec pa kupujte samo stvari, za katere sto se dogovorili.

“Od trenutka, ko se zjutraj zbudimo, do trenutka, ko pridemo v službo, smo izpostavljeni propagandi: v nabiralniku imamo vsaj tri reklamne prospekte, po radiu slišimo 30 propagandnih sporočil na uro, v časopisu pa je že na prvi strani obilica reklamnih oglasov. Na poti v službo gremo verjetno mimo 20 jumbo plakatov.”

5. Bodite pozornejši na reklame

Reklame vplivajo na našo podzavest, s tem pa tudi na naše nakupovalne navade. V nas ustvarijo želje, za katere sploh ni nujno, da so to naše prave resnične želje.

6. Zapisujte si stroške

Oblikujte si svoj lastni finančni načrt. Nekaj mesecev si zapisujte svoje odhodke in prihodke. Z mislijo na svojo prihodnost vložite najmanj 10% zaslužka, preostali denar namenite drugim ljudem, torej za plačilo blaga in storitev. Predvsem namenite denar za stvari, ki nam na daljši rok koristijo. Nekaj mesecev si je priporočljivo v denarnico shranjevativse račune in jih nato doma shraniti v škatlo, ki naj bo na najbolj vidnem mestu. Na koncu meseca je dobro pregledati vse račune z vso družino in z rdečo piko označiti tiste izdelke, ki nam ne koristijo.

7. Preverite kje je ceneje

Ali se splača iskati izdelke z ugodnejšo ceno? Velja pravilo, da se ob nakupih ne smemo prenagliti. Raje mirno preglejmo ponudbo v več trgovinah in ugotovimo, kje lahko želeno stvar kupimo ceneje. Cene lahko pogosto  primerjamo kar preko spleta, zaradi česar se ni potrebno voziti od trgovine do trgovine. Za mnenje lahko povprašate tudi ljudi na forumih. S tem si lahko prihranite zelo veliko časa in denarja.

8. Prepolovite sredstva, ki jih porabite pri določenem opravilu

  • Pri umivanju las lahko poskusimo porabiti polovico manj šampona kot do sedaj. To bo dobro vplivalo tudi na zdravje lasišča.
  • Porabimo polovico manj pralnih in čistilnih sredstev, saj tudi s takšno količino lahko enako kvalitetno očistimo površine in oblačila, manjša poraba čistil pa bo ugodno vplivala tudi na naše zdravje in okolje.
  • Uporabimo za polovico manj mehčalca, kot je navedeno v navodilu proizvajalca. Mnogi ga sploh ne uporabljajo.
  • Ljudje porabimo kar štirikrat več zobne paste, kot je potrebno.
  • Ljudje navadno skuhajo več hrane, kot je lahko pojejo, potem pa v povprečju 20% hrane vržejo v smeti. To lahko pomeni tudi 50 € ali več izgubljenega denarja na mesec. Ali si lahko privoščimo, da vsak mesec zavržemo 50 €?

“Nekateri 16 ur mesečno delajo samo za hrano, ki jo potem vržejo proč. In to nezavedno počnejo vsak mesec.”

Ali ste vedeli?

  • Če bi ukinili reklamne letake, bi vsako leto ohranili 100 milijonov dreves. Zato je priporočljivo, da na poštni nabiralnik nalepimo nalepko, ki odklanja reklamne letake. Takšne nalepke so na voljo na vseh poštah. S tem se bomo izognili tudi nepotrebnim »umetnim željam«.
  • Povprečna dnevna poraba vode na osebo je v razvitem svetu približno 300 l, na Madagaskarju pa samo 5.4 l.
  • Letno se v svetu s pesticidi zastrupi 750.000 ljudi.
  • Vsak dan zaradi bolezni, povezanih z onesnaženo hrano, zrakom ali vodo umre 5.500 otrok.
  • Dnevno na Zemljana odpade več kot 1.5 kg odpadkov. To pomeni, da Zemljani dnevno odvržemo kar 9 milijonov ton odpadkov. Z večjo potrošnjo ta številka seveda iz dneva v dan narašča.
  • V razvitem svetu je na leto več kot ena tona odpadkov na osebo. Kako bi bilo, če bi te odpadke imeli pred našim domom?
  • Štiričlanska družina namreč letno odvrže toliko odpadkov, da bi lahko z njimi napolnili dvosobno stanovanje.
  • Če bi imel ves svet takšno gostoto vozil, kot jo ima zahodni svet, bi bilo zraka za dihanje samo še za 10 dni.
  • Če bi v vrsto postavili vse plastične kozarce, ki jih naredijo v enem dnevu, bi z njimi okrog ekvatorja obkrožili Zemljo.
  • Zemljani porabimo vsako minuto več kot milijon plastičnih vrečk. 98% vrečk se nikoli ne reciklira.

VIR: Načrt za zeleni planet – John Seymour, Herbert Girardet, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1991

Z Alešem Babičem se je pogovarjala Andreja Verovšek.


Sledite nam