Tudi prvo pomladno sonce lahko povzroči neprijetnosti

Človeško telo, Dom & prosti čas, Zdravje, Življenjski slog

Kdo se ne bi veselil prvih pomladnih žarkov, ki delujejo tako zdravilno? Medtem ko se predajamo sončni toploti, se zdi, da pozabimo na vse težave in v hipu postanemo boljše volje.

ženska s sončnimi očali leži na travniku z marjetico v ustih

Pomladno sonce resnično lahko prežene depresijo in nam vrne dobro razpoloženje. To potrjujejo tudi znanstvena dejstva, in sicer zaradi vitamina D. Prav sonce spodbudi zapletene mehanizme sinteze tega vitamina in njegove pretvorbe v aktivno obliko, vitamin D3. Nežni sončni žarki imajo tudi druge ugodne učinke: povečujejo tvorbo hemoglobina in melanina ter spodbujajo mitozo epidermalnih kožnih celic, zaradi česar se poroženela plast debeli in se krepi odpornost kože.

Pa veste, da zgodnjemu pomladnemu soncu vendarle ne smete popolnoma zaupati? Čeprav njegovi žarki še zdaleč niso tako močni kot poleti, lahko pride do poškodb in raznih kožnih sprememb – fotodermatoze.

Zakaj je pomladno sonce nevarno?

Zaradi vse bolj poškodovane ozonske plasti je lahko danes sonce nevarno tudi pozimi in spomladi.

Fotodermatoze, neželene reakcije na koži, nastanejo zaradi izpostavljanja sončnim žarkom. V tej obliki jih medicina imenuje primarne fotodermatoze. Sekundarne pa nastanejo zaradi delovanja ultravijoličnih sončnih žarkov na fotosenzibilne snovi v koži, ki še okrepijo škodljivo delovanje UV-svetlobe. Do tega pride pri pogostem in nenadzorovanem izpostavljanju kože delovanju sonca.

Najznačilnejše fotodermatoze

Med najpogostejšimi spremembami kože, ki jih povzroči UVB-sevanje, je solarni dermatitis. Rečemo mu tudi sončne opekline. Kaže se z rdečino, pekočim občutkom, edemom, mehurčki, luščenjem in hiperpigmentacijo kože. V hujših primerih se lahko pridružijo še splošnejši simptomi: slabost, povišana telesna temperatura, glavobol in bruhanje. Simptomi so odvisni od jakosti UVB-žarkov, dolžine izpostavljanja soncu, debeline poroženele plasti kože in količine melanina v koži.

ženska s pegicami in slamnikom

Aktinična keratoza nastane ob dolgotrajnem izpostavljanju soncu, najpogosteje pa doleti ljudi, ki živijo na celinskem podeželju. Prepoznamo jo po majhnih, rdečih ali rjavih, hrapavih in luskastih madežih – aktiničnih keratozah. Povzroči lahko bolečine in krvavitve, in če je ne zdravimo, se lahko razvije v kožnega raka.

Na koži mornarjev ali poljedelcev je izražena oblika primarne fotodermatoze, do katere pride zaradi dolgotrajne izpostavljenosti soncu. Zanjo so značilne globoke, ostre gube in vidne poškodbe kože, najpogosteje na čelu, licih in rokah.

Fototoksični dermatitis je vnetje kože zaradi fotoalergijskih reakcij, do katerih pride zaradi ultravijolične svetlobe in fotoalergenov. Na predelih kože, izpostavljenih soncu, se kmalu pojavijo rdečina, edem, mehurji in dolgotrajna rezidualna hiperpigmentacija.

Tovrstno vnetje kože lahko povzroči tudi alergijska reakcija na parfume. Pojavi se na predelih, kamor nanašamo kozmetična sredstva, ki jih vsebujejo (kreme s fotosenzitivnimi eteričnimi olji, mila, kolonjske vode ipd.). Ker se ta sredstva zlivajo po koži navzdol, pride do rdečine v trakovih. Spremljajo jo mehurčki, ki pustijo na koži temnejše madeže. Med fototoksičnimi olji je najbolj znano zeliščno olje (macerat) šentjanževke, ki izvrstno zdravi razne kožne težave, vendar ga zaradi omenjene lastnosti lahko nanesemo šele po sončenju. Med drugimi so še olja citrusov in zdravilnega gozdnega korena (Angelica archangelica).

Po stiku z rastlinami, ki vsebujejo fotosenzibilizirajoče snovi, lahko ob prisotnosti UVA-žarkov prav tako pride do fotodermatitisa. Poleg sonca k rdečini, izpuščajem in neprijetnim mehurčkom prispeva tudi znojenje.

Preprečevanje

Ob vsaki navedeni spremembi na koži v pomladnih dneh priporočamo, da obiščete dermatologa. Ne glede na letni čas je treba kožo zaščititi pred sončnimi žarki. Samo tako lahko preprečimo neželene posledice izpostavljanja soncu. Preden se torej izpostavimo sončnim žarkom, si nanesimo zaščitno kremo. Poleg tega se izogibajmo neposrednemu soncu in se ne sončimo takoj po nanosu mazila z UV-zaščito. To je zlasti pomembno pri otrocih in ljudeh, ki so zaradi poklica še posebej izpostavljeni soncu. Te ukrepe moramo izvajati že od otroštva, da preprečimo skrajno posledico – kožnega raka. Raziskave so namreč pokazale, da je tveganje za kožnega raka večje pri tistih, ki so že od otroštva izpostavljeni delovanju močnega sonca, zlasti svetlolasih in modrookih ljudi.

Literatura:
Bakija-Konsuo, A. 2014. Sunce i koža – što moramo znati za pravilnu zaštitu? Medicina Fluminensis, 50 (4): 439–445.


Sledite nam