Tresenje rok ni vedno znak splošne oslabelosti

Bolezni, Človeško telo, Zanimivo, Zdravje, Zdravje in bolezni

Tresenje rok imamo običajno za nekaj normalnega, toda ali veste, da je lahko to tudi bolezenski znak? Tresenje v resnici kaže na zdravstveno težavo – tremor (tresavico), ki se izraža z ritmičnim, izmeničnimi ali nihajočimi gibi, sproženimi s krčenjem in sproščanjem mišic.

Tresenje rok imamo običajno za nekaj normalnega, toda ali veste, da je lahko to tudi bolezenski znak? Tresenje v resnici kaže na zdravstveno težavo –  Z opazovanjem hitrosti in ritma teh gibov in stanj, v katerih se pojavljajo (mirovanje, premikanje, določeni položaji), lahko presodimo, ali je tremor povezan z določenimi boleznimi. Pri dolgotrajnem tremorju pa to ni dovolj, temveč je treba poiskati zdravniško pomoč, da ugotovimo, ali gre za fiziološki tremor ali pa je ta le eden od simptomov bolezni.

Fiziološki tremor

Tremor rok ali drugih telesnih delov običajno pripišemo splošni oslabelosti organizma. Gre za posledico spopadanja zdravih oseb s stresom, strahom ali živčno napetostjo. To imenujemo tudi fiziološki tremor in se lahko pojavi pri vsakomer. Vzroki zanj so lahko tudi pitje velikih količin kave in poživilnih napitkov ali jemanje nekaterih zdravil (kortikosteroidov, tricikličnih antidepresivov …) pa tudi endokrine motnje: povečano delovanje ščitnice (hipertiroza), nenormalno nizke ravni sladkorja v krvi (hipoglikemija) in tumorji specifičnih celic v sredici nadledvične žleze (feokromocitom). Tudi toksini, kot so živo srebro, železo, arzen, bizmut in ogljikov monoksid, spadajo k vzrokom nastanka tremorja.

Tremor kot bolezenski simptom

Tremor je žal lahko tudi prvi opazni simptom prikritih bolezni, kot so parkinsonova bolezen, multipla skleroza in tirotoksikoza. Za potrditev diagnoze je treba opraviti določene diagnostične preiskave, vendar pa se tovrstni tremor da prepoznati že z opazovanjem.

Ob dolgotrajnem tremorju najpogosteje pomislimo na parkinsonovo bolezen. Prisotni so zelo specifični gibi, ki spominjajo na preštevanje denarja ali zvijanje tobaka. Bolj izraziti so med počitkom, med dejavnostjo z namernimi ali pasivnimi gibi se zmanjšajo, med spanjem pa ponehajo.
Pri parkinsonovi bolezni je tremor nekoliko počasnejši, medtem ko je pri tirotoksikozi zelo hiter – deset nihajev na sekundo.
Pri multipli sklerozi se tremor pojavlja pri namernih gibih in se poveča, ko je oseba vznemirjena oziroma jo kdo opazuje.
V najtežjih primerih je tremor posledica atrofije ali drugih bolezni malih možganov (kronični alkoholizem, možganska kap), kar se kaže s tresenjem rok ob izvajanju gibov.

Je treba tremor zdraviti?

Fiziološki tremor ne zahteva zdravljenja, dokler ne ovira vsakdanjih življenjskih opravil. Če je vzrok zanj jemanje zdravil, je treba spremeniti terapijo. Če traja dlje kot mesec dni brez prekinitve, je priporočljivo obiskati zdravnika, saj lahko opozarja na prisotnost bolezni, ki zahteva specifično zdravljenje.

Foto: Pexels, Pixabay


Sledite nam


Hčerkin dnevnik (A Daughter’s Journey) s podnapisi