fbpx

Težave zaradi demence izboljša delovna terapija

Bolezni, Odnosi

Demenca postaja vedno večji problem sodobne družbe, saj število pacientov, zaradi staranja prebivalstva, narašča. Po ocenah SZO živi v svetu več kot 47,5 milijonov ljudi z demenco, v Evropi več kot 9 milijonov.

Predvidevanja kažejo, da se bo njihovo število ljudi, ki se srečujejo s težavami zaradi demence, v naslednjih dvajsetih letih podvojilo. Zato je pomembno vprašanje, kako lahko pomagajo strokovnjaki. Danes predstavljamo, kako težave zaradi demence izboljša delovni terapevt.

Kako pogosta je demenca in kako se kaže

V Sloveniji število obolelih ocenjujejo na več kot 32.000, za njih pa skrbi približno 100.000 svojcev, zdravstvenih in socialnih delavcev in drugih (Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020, Ministrstvo za zdravje).

Demenca je kronična nevrodegenerativna, napredujoča in neozdravljiva bolezen možganov, ki prizadene možganske celice. Prizadene predvsem celice odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje ter sposobnosti govornega izražanja in presoje.

Te motnje pogosto spremljajo spremembe čustvovanja, socialnega vedenja in motivacije. Bolezen paciente ovira pri vsakodnevnih aktivnostih in omejuje njihovo sposobnost obvladovanja vsakodnevnega življenja.

V zadnjem obdobju življenja imajo, po ugotovitvah strokovnjakov, osebe z napredovalo demenco običajno ne le kognitivno, temveč tudi telesno težko oslabelost. Tako postanejo popolnoma odvisne od oskrbe druge osebe.

Pri tem imajo lahko probleme hranjenja, hujšajo, so nepokretne in imajo lahko rane zaradi pritiska ter niso več sposobne niti minimalnega jasnega komuniciranja. Ob tem imajo lahko bolečine, probleme v smislu težavnega obnašanja ali nevropsihiatrične simptome.

Kako demenca vpliva na svojce

Bolezen ne prizadene le pacienta, ampak vse, ki zanj skrbijo. Za enega pacienta v povprečju skrbijo vsaj trije ljudje. Pripelje do čustvenih stisk, je finančno breme in ob dolgoletni oskrbi vodi do izgorevanja in socialne izključenosti. Bolezen je v družbi stigmatizirana.

Demenca ni le zdravstveni problem, ampak močno obremenjuje družbo kot celoto. Po podatkih SZO in ADI so svetovni posredni in neposredni stroški demence v letu 2010 ocenjeni na 604 milijard USD letno. To predstavlja 1% svetovnega BDP.

Običajno sorodniki osebo, ki trpi za to bolezen, napotijo v dom za ostarele. Oslabelost osebe je odvisna od faze bolezni, zato je vključenost v domsko življenje odvisna od psihofizične zmogljivosti človeka.

Preberite tudi: Ali vsem dementnim državljanom RS pripada dodatek za pomoč in postrežbo

Delovna terapija in demenca

V domovih so zaposleni številni strokovni zdravstveni delavci, med njimi delovne terapevtke.

Delovni terapevti iščejo bistvo življenja posameznikov, kaj je njim pomembno, pri čem imajo težave in s čim jim lahko pomagajo, da živijo polno življenje. So reševalci problemov, kreativni pri svojem delu, inovativni v pristopih, delujemo celostno s postopnim zadovoljevanjem majhnih ciljev, da skupaj dosežejo večje (Zbornica delovnih terapevtov Slovenije). Zato se vključujejo v vsa področja človekovega delovanja. V dnevne aktivnosti, kot so skrb za sebe, v produktivne aktivnosti in prosti čas.

Cilj delovnega terapevta je, da osebo spodbuja k delovanju. Ne dela namesto njega, le spodbudi, da oseba naredi sama. Prvo pravilo, ki ga moramo upoštevati vsi, ki smo v stiku z dementno osebo, je prijazen pristop. Tudi, če ne vedo kdo si, zaznavajo čustva. Če si prijazen, se pozitivno odzivajo.

Primer iz prakse

Gospa z demenco in vloga delovne terapije

Gospa ve, kako ji je ime, svojih sorodnikov ne prepozna, ve kje je živela v mladosti. Po poklicu je bila kuharica. Je sposobna samostojnega gibanja, ne zna pa se sama obleči in urediti oz. ne ve kaj naj počne z majico, hlačami, copati, zobno ščetko, glavnikom. Sposobna je sama pojesti obrok, a ne ve, kaj naj s hrano počne.

Ne ve več funkcije predmetov, ki jo obdajajo. Gospa tudi zelo bega po prostoru, hodi brezciljno gor in dol, moti druge, ker vstopa v njihov intimni prostor, govori nesmiselno.

Za delovnega terapevta je pomembno, da oseba čim več naredi sama. Zato gospo počasi spodbuja, da čim več naredi sama, saj s tem ohranja psiho-fizično aktivnost. Tako ne spodbuja pasivnosti, ki je zelo značilna za dementne osebe.

Pomembno je neprestano usmerjanje in kreativno iskanje načinov. Veliko lahko dosežemo z posnemanjem:

  • pokažemo, da je nogavica za na stopalo,
  • v času obrokov jemo skupaj,
  • kruh naj si namaže sama z marmelado,
  • pomarančo naj si olupi sama

Delovni terapevt ne deluje namesto njih, če ni potrebno. Deluje počasi in ne preganja. Da se gospo čim bolj zamoti in da ni moteča za druge, jo je potrebno preusmeriti v smiselne aktivnosti.

Delovna terapija po domovih za ostarele

V domovih za ostarele delovna terapevtka organizira različne skupinske aktivnosti, v katere se vključuje dementne osebe. Izvaja gospodinjske aktivnosti, enostavne kreativne aktivnosti, enostavne miselne vaje, petje, sprehodi, telovadba, ples, stik z domačimi živalmi.

Najboljše je, če je skupina stalna, vsak dan ob istih urah. Včasih se zgodi, da je naša gospa iz primera res zelo nemirna in govori, da želi domov. Ok. Dajo ji vedeti, da jo razumejo. Sprejmejo njeno željo. Rečejo ji, da vzame s seboj, kar potrebuje (torbico, robčke, šminko, denarnico).

Lahko se zgodi, da v času, ko bo iskala torbico, že pozabi, da je želela domov. Če ne, jo preusmerijo v bar na kavo ali v kaj drugega, kar ima rada. Gospa tudi trdi, da je stara 30 let. Ok. Ne prepričujejo jo, da se moti. Večkrat reče, da je celo noč delala, čeprav vedo, da je spala. Ok. Vprašajo jo, kaj tako pomembnega je ponoči počela.

Konkretnih pravil za delo ni, to so le smernice, ki so nastale na podlagi izkušenj.

Ali vsaki dementni osebi pripada delovni terapevt

Delovni terapevti organizirajo delo z dementnimi osebami skupaj z ostalimi strokovnimi delavci; socialno delavko, medicinsko sestro, fizioterapevtom. Prisoten je tudi zdravnik.

Delovni terapevti organizirajo delo, velikokrat pa so izvajalci gospodinje, javni delavci, ki se jih vpelje v delo s prizadetimi osebami.

Dejstvo je, da je normativ zaposlovanja delovnih terapevtov v domovih za starejše en delovni terapevt za 100 stanovalcev. V praksi obstaja tudi en terapevt na 223 stanovalcev.

Starostniki, ki prihajajo v dom imajo vedno večje potrebe po negi in strokovnih storitvah. Vloga delovnega terapevta v domovih je v večini še vedno zelo zastarelo zasnovana in vpeta v zakostenele sisteme delovanja.

Vsaka oseba z demenco ima pravico do strokovne obravnave.

Zato svojci, ki imate svojo mamo, očeta v domu za ostarele, zahtevajte strokovnost, ki vam jo ponujajo in jo plačate. Če so osebi kršene pravice, se obrnite na ministrstvo in zahtevajte tam, da spremenijo normative zaposlovanja. Diplomiranih delovnih terapevtov v Sloveniji je dovolj.

O avtorici: Špela Sečnik

“Po poklicu sem delovna terapevtka. Poklic pomeni, da si poklican za nekaj. Tako sem čutila, tako sem delovala. V sistemu. Mladenka, postavljena v Dom za ostarele. Ogromna bajta z utečenim ritmom dela med. Sester, negovalk, kuharjev, pralnice, terapevtov …

Upam si trditi, da je to najbolj živa bajta, kar sem jih spoznala. Tu starostniki živijo. To je njihov DOM. Zaposlene doživljajo kot svoje svojce. Tako doživljajo. To ni samo služba, to je POKLIC.

Doma družina, v službi ogromna družina. Terapevtka ena, stanovalcev čez dvesto. Zaviham rokave. Manevriram med potrebami stroke, potrebami stanovalcev, med utečenim zakostenelim sistemom in med sodelavci, med zahtevami direktorja in med svojimi vrednotami.

Vozim slalom, superveleslalom, smuk. Po potrebi. Furam vse. Zabavno je biti fleksibilen, prilagodljiv. Ali nor? Spoznavala sem ŽIVLJENJE v mnogih oblikah: Radostno, zavestno, iskrivo, nasmejano, depresivno, shizofreno, žalostno, pozabljivo, dementno, boleče, prestrašeno, tavajoče, na nitki, polno ljubezni, čistosti, življenje za vsako ceno, smrt.

Vodila me je naravnanost, Da sem ČLOVEK ČLOVEKU. Največ pridobimo, če nam drug da občutek. Da smo razumljeni, sprejeti. To potolaži. To zdravi. Objem. Prijazna beseda. In potem vse steče.

Nekega dne sem si dala novo priložnost in odšla.

Odšla iz najbolj žive bajte, polna življenjskih izkušenj. Hvaležna za dotike oblik življenja. Življenje je en sam cikel rojevanja in umiranja. In grem spet čutit ŽIVLJENJE 💗.”

Špela Sečnik je terapevtka, ki se je skoraj rodila z željo, da bi ljudem, ki so jih okoliščine prikrajšale za telesne in mentalne sposobnosti, pomagala ohranjati in razvijati kapacitete. Terapevtsko pot je začela kot delovna terapevtke in se po osebni izkušnji z Bownovo terapijo odločila, da se z njo spozna in prouči, kako bi z njo še bolj učinkovito pomagala ljudem. Več o Špeli Sečnik in kontakt


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?