Bela moka kriva za vrsto zdravstvenih težav

Bolezni, Človeško telo, Zanimivo, Zdravje, Življenjski slog

Ob besedi bela moka nas večina najprej pomisli na testo, kar ni nič presenetljivega. Je preprosto za pripravo, okusno in poceni.

Tako testo danes uživamo v obliki kruha, pekovskih izdelkov, testenin, sladic in različnih vrst hitre hrane, kot so pica, hamburger, lazanja in tortilja. Prav ti izdelki vse pogosteje prevladujejo v prehrani ljudi vseh starostnih skupin, posledica tega pa je vse več debelosti.

Med glavnimi vzroki debelosti strokovnjaki navajajo prevelik vnos hrane in nezadostno telesno dejavnost, ki bi odvečno energijo, zaužito s hrano, porabila in preprečila njeno skladiščenje v obliki maščobnega tkiva. Lahko med vzroke debelosti štejemo tudi testo?

Pšenična moka kriva za debelost?

Bela pšenična moka je najpogosteje uporabljena za pripravo testa. Med spreminjanjem pšenice v moko za pripravo testenin in drugih vrst testa se moka industrijsko obdela, kar pomeni, da se odstranijo zunanji deli žitne ovojnice, ki vsebujejo največ hranljivih snovi, kot so vitamini, minerali in rastlinska vlakna. Prav zadnja imajo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja prebavil: podaljšujejo občutek sitosti, spotoma iz prebavil vsrkajo mnoge odvečne in škodljive snovi (stranske produkte zdravil, holesterol …), preprečujejo zaprtje in nastanek bolezni prebavil, kot je rak debelega črevesa, pomagajo uravnavati krvni sladkor in preprečevati nastanek sladkorne bolezni in debelosti ter s sodelovanjem pri uravnavanju odvečnega holesterola preprečujejo srčno-žilne bolezni.

Kaj kažejo raziskave?

Ob prebavi ogljikovih hidratov, npr. pšenične moke, nastaja sladkor, pri tem pa se njegova raven v krvi poveča in spodbudi trebušno slinavko k izločanju inzulina, hormona, ki prenaša glukozo iz krvi v telesne celice, kjer se pretvori v energijo. Inzulin pa je tudi glavni povzročitelj nenehnega občutka lakote in neubranljive želje po uživanju ogljikovih hidratov, predvsem testa. V tem primeru trebušna slinavka izloča več inzulina, ta pa odvečno energijo shranjuje v obliki maščobe in pri tem preprečuje topljenje nastalih maščobnih oblog, kar vse vodi v debelost.

Debelost in čezmerna telesna teža sta opredeljeni kot čezmerno nabiranje maščobnega tkiva, ki predstavlja tveganje za zdravje.

Strokovnjaki pravijo, da z uživanjem bele prečiščene pšenične moke, ki ne daje občutka sitosti in nima visoke energijske vrednosti, telo ne dobi dovolj energije, in da bi jo nadoknadilo, sproži željo po uživanju večje količine moke, s tem pa spodbudi tvorbo še večje količine inzulina. Odvečni inzulin naposled privede do nabiranja maščob oziroma do hitrejšega pridobivanja kilogramov.

Poleg debelosti bela prečiščena moka povzroča tudi prebavne težave (zaprtje), poruši ravnovesje sladkorja v krvi, spodbuja nastanek alergij ter povečuje tveganje za vnetne in kronične bolezni prebavil.

Nekaj nasvetov za preprečevanje debelosti

Namesto industrijsko predelane pšenice strokovnjaki priporočajo uživanje polnozrnatih izdelkov (iz pšenice in drugih žit). Tako obogatimo prehrano z več hranljivimi snovmi, obenem pa se ne redimo. Poleg pšenične so danes na voljo tudi bolj zdrave vrste moke, kot so ajdova, ržena, ječmenova, pirina in koruzna moka.

Že z manjšimi spremembami prehranskih navad lahko veliko dosežete:
• Namesto belega pšeničnega kupujte polnozrnati kruh.
• Namesto »navadnih« kupujte polnozrnate (integralne) testenine.
• Izberite bolj zdrav zajtrk: polnozrnate krušne izdelke s semeni, polnozrnate krekerje ali mislije iz celih žit in sadja, bogatega z rastlinskimi vlakninami.
• Namesto da kupujete slane prigrizke, specite domače polnozrnate kekse s suhim ali oreškastim sadjem.
• Belo pšenično moko v pecivu zamenjajte s polnozrnato moko.

Ste vedeli, da je lahko testo za pico, lazanjo ali hamburger okusno in obenem zdravo? Namesto z belo pšenično moko naredite testo s polnozrnato, kokosovo ali mandljevo moko v kombinaciji z lanenimi in konopljinimi semeni ali se prepustite lastni ustvarjalnosti. Za pripravo testa za pico uporabite cvetačo in rdečo lečo, za hamburger svežo skuto, za lazanjo pa rezine svežih bučk.

Literatura:

Musić Milanović, S., Bukal, D. 2018. Epidemiologija debljine – javnozdravstveni problem. Medicus. 27(1): 7–13.


Sledite nam