fbpx

Temelji zdravja, ki pomagajo kljubovati stresu

Dogodki, Prehrana

Pogosto se sprašujem, so res časi sedaj bolj zahtevni kot so bili včasih? Je bilo res včasih življenje lepše in mirnejše? Kaj smo se naučili, da danes lahko izkoristimo za lepši vsakdan.

Ko se tako z nostalgijo spominjamo teh časov in jezimo nad sedanjimi, pomislimo: bi bili res pripravljeni mnoga opravila, ki jih namesto nas opravljajo stroji spet prevzeti v svoje roke? Živeti v hišah brez sodobnega udobja in večino razdalj premagovati peš?

Verjetno si večina nas tega ne želi. Če pošteno premislimo, ne gre za to, da je stresa v sodobnem svetu več, bolj gre za to, da je drugačen, s fizičnega polja se je preselil na mentalnega.

Kaj v resnici povzroča stres?

Ena od definicij pravi, da je stres fizični, mentalni ali emocionalni sprožilec, ki povzroči telesno ali mentalno napetost. Kako stresna je določena okoliščina ni odvisno od nje same, pač pa od našega dojemanja, doživljanja in odzivanja. Zato je pomembna naša naravnanost in sposobnost ohranjanja osredotočenih misli ter obvladovanja situacije.

Kot rečeno je sprožilec lahko fizični in se odrazi na mentalnem nivoju, kakor tudi obratno, da se torej mentalni stres odrazi na fizičnem nivoju.

Vsi dobro vemo, ko nas je nečesa strah, pogosto to začutimo kot tesnobo, »črvičenje« v trebuhu ali preko kakšne druge fizične manifestacije. Vemo pa tudi, da slabo počutje in manjša zbranost botruje tudi nepravilni prehrani in premalo gibanja.

Kako sta povezana prehrana in stres?

Neustrezna prehrana slabo vpliva na naše zdravje ter psihofizične sposobnosti.

V sodobnem času lahko kljub pogosti težavi, ki je povišana telesna teža, vseeno govorimo o podhranjenosti ljudi. Smo prehranjeni z energijo, a podhranjeni s mikro hranili (vitamini in minerali). To je vzrok, da telo še vedno kliče po hrani in tudi vzrok slabega počutja.

Zato je za nas pomembno, da jemo predvsem polnovredna živila, čim manj predelana, neprečiščena in brez nepotrebnih dodatkov (kajti to kar vnašamo v naše telo postane del nas) in tudi v pravilni količini in ustreznem času.

Če se najemo zvečer, ko telo ne bo potrebovalo veliko energije, se vsa ta hrana spravi v rezervo (maščevje). Telo mora prebavljati, ko bi bil dejansko čas za počitek, teža želodca nam ne pusti zaspati itd.

Zato je pomembno kaj, koliko in tudi kdaj jemo.

In kako se v vse to vključuje gibanje?

Naša narava je v gibanju, ne sedenju. Ko se gibljemo, se pospeši krvni obtok, več kisika pride v pljuča in tako tudi to vsake celice, ki zato bolje deluje, pomagamo tudi peristaltiki in še bi lahko naštevali. Dokazano je, da imajo ljudje, ki se dovolj gibljejo, tudi bolj zdravo črevesno floro, ki je zibelka našega imunskega sistema. Pozabljamo, da možgani in trebuh ves čas izmenjujeta informacije in je povezava veliko močnejša, kot se jo sploh zavedamo.

Kako vpliva gibanje na mentalni nivo?

Telesna aktivnost nas sprošča, umirja misli in krepi našo samozavest. Telesna aktivnost tudi preusmerja pozornost iz mentalnega na fizični nivo. Prav to je tisto, kar včasih, ko občutimo zelo velik stres, potrebujemo.

Oddaljitev od težave nam omogoči, da pogledamo nanjo z določene distance, lažje umirimo misli in čustva in jo tako tudi bolje obvladamo. Ob tem ne pozabimo na dih, ki je nekaj najbolj osnovnega in naravnega pa vendar pogosto »pozabimo dihati«, kar stres tako na mentalnem kot fizičnem nivoju še poveča.

Povezava med mislimi, gibanjem in prehrano je tako tesna, da jo moramo z vidika izboljšanja zdravja imeti vedno v mislih in delovati usklajeno na vseh področjih.

Delavnica Trije temelji zdravja je namenjena prav temu, da spoznate povezanost in kaj lahko naredite za izboljšanje svojega zdravja sami.

Povsem praktični nasveti in vaje, ki jih lahko vgradite v vaš vsakdan in ne zahtevajo ne posebne energije niti časa, ki nam ga tako vedno primanjkuje, vam bodo lahko močno spremenila dojemanje sebe in življenja.

Vljudno vabljeni v našo družbo.

temelji-zdravja-970x500

Sledite nam