fbpx

Teden možganov: letos v ospredju možganska kap

Dogodki

Teden možganov bo predstavil nova nevroznanstvena spoznanja in v ospredje postavil možgansko kap

Teden možganov bo od 10. do 14. marca 2014 potekal pod geslom »V omrežju« in predstavil najnovejša spoznanja s področja nevroznanosti, ki bodo pripomogla tudi k diagnostiki in zdravljenju nevroloških in nevrodegenerativnih bolezni. Te so danes namreč v porastu in po mnenju strokovnjakov tudi pogosto stigmatizirane.

sinapsa-fotoProf. dr. Grega Repovš iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je spregovoril o pomenu nevroznanstvenih spoznanj za posameznika in družbo: »Nevroznanost je široko področje, kjer vedno znova prihaja do novih spoznanj. Vendar bi rad opozoril na kumulativno kopičenje znanja, ki se kaže v vsakdanjem življenju in pomembno vpliva na življenje posameznika ter kakovost družbe v celoti. Napredki se pojavljajo predvsem na področju vzpostavitve komunikacije posameznika, ki ima določeno težavo, z računalnikom. Veliko napredka je tudi na področju slikovnih metod, ki so v pomoč pri odkrivanju nevrodegenerativnih bolezni, še preden se pojavijo simptomi. Novejše raziskave so usmerjene v odkrivanje kako lahko te procese preprečimo oziroma kaj vodi do individualnih razlik v izražanju simptomov pri posameznikih. Nevroznanost v zadnjem času odkriva kakšna je funkcija spanja, kar bo izpostavljeno tudi na letošnjem Tednu možganov. Odkrito je bilo namreč, da ima spanje tudi fiziološko funkcijo, pomaga pri čiščenju možganov ter je v pomoč pri metabolnih procesih, ki so lahko za možgane sicer škodljivi. Vedno večji raziskovalni napori so usmerjeni tudi v to kako možgani delujejo kot celota in ne zgolj v preučevanje posameznih delov. Pomembno je namreč kako so možgani med seboj povezani, na mikro nivoju, med možganskimi celicami in makro nivoju, med posameznimi področji. Znanstveniki se torej osredotočajo na to, kakšne so povezave v možganih, kar raziskuje tudi mednarodni projekt Človeški konektom, ki bo prav tako predstavljen na letošnjem Tednu možganov.«

Doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med. je predstavil delovanje Slovenskega društva za nevroznanost SiNAPSA: »Slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA zapolnjuje vrzel, ki je prej v Sloveniji nismo dobro poznali. Že od leta 2003 povezujemo slovenske nevroznanstvenike in med njimi poskušamo vzdrževat dialog, z namenom prepoznavanja skupnih idej, seveda pa si prizadevamo vzpostaviti tudi sodelovanje z nevroznanstveniki svetovnega formata. Pomemben del našega delovanja je tudi odprtost do družbe. Danes lahko brez zadržkov namreč rečemo, da so možgani najpomembnejši del našega telesa, zato zanje gotovo obstaja zanimanje tudi v javnosti. V SiNAPSI se zato trudimo, da pomembna dejstva izpostavimo na poljuden način. Smo tudi pobudniki akcije Za možgane, s katero želimo narediti korak naprej tudi na zakonodajnem področju z namenom, da pravočasno opozorimo na epidemijo možganskih bolezni, ki nas čaka in ne čakamo na njene posledice. Seveda pa iskreno upam, da bomo do leta 2015 tudi v Sloveniji pozdravili dan možganov.«

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med. iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana je izpostavil nova spoznanja iz področja nevroznanosti: »Zdravnik, ki se ukvarja s preučevanjem možganov, se danes zagotovo sooča z »bliščem in bedo«. V »blišč« lahko uvrstim novo nevrološko kliniko in nov laboratorij, ki sta nam bila dana pred nekaj leti, in kjer naj bi se pričelo živahno življenje nove dobe možganov. Seveda sem sodi tudi mnogo novih spoznanj s področja nevroznanosti in delovanja možganov. Vedno smo na primer mislili, da vsak gib zavestno načrtujemo v možganski skorji, lansko leto pa je prineslo spoznanje, da pri tem sodelujejo tudi globine možganov. Nekoč je bila na primer prevladujoča paradigma, da smo ljudje zelo egoistična bitja, sedaj pa smo prišli do spoznanja, da se, v kolikor vidimo trpljenje sočloveka, v centru za fizično bolečino zbudi aktivnost. Ko smo soočeni z bolečino sočloveka, jo torej tudi sami občutimo,« hkrati pa opozoril na nove obete za zdravljenje nevroloških in nevrodegenerativnih bolezni, ki prihajajo iz laboratorijev: »Nevroznanostveniki so lansko leto dokazali, da se določen del možganov, insula oziroma skorja, pri relativno mladih ljudeh, ki kadijo, tanjša, kar je prvi neposreden dokaz, da kajenje v mladosti strukturno poškoduje možgane.«

Dr. Pirtovšek je izpostavil tudi novosti na področju novih diagnostičnih metod, ki prihajajo: »V medicini smo nevrologi vedno žalostni ob določenih boleznih, mednje zagotovo sodijo živčno-mišične bolezni. Z laboratorijev je prišla napoved, da rastlinski pigment čisti slabe beljakovine, ki uničuje celice pri spinalni mišični atrofiji zelo malih otrok. Zanimiv je tudi podatek, da lahko s kombinacijo škorpijonovega strupa in laserja osvetlimo naraščajoči tumor v možganih. Ugotovljeno je bilo tudi, da določena snov pri miškah prepreči parkinsonizem. Vsi se bojimo demence, pri kateri pride do odlaganja slabih beljakovin v možgane, z laboratorija pa prihaja vest, da se z določeno snovjo za kar devetdeset odstotkov lahko zmanjša slabe beljakovine,« in opozoril, da so bolezni možganov pogosto stigmatizirane: Nevrodegenerativne bolezni, predvsem demenca in parkinsonizem, povzročajo epidemijo tihega trpljenja približno štirideset tisoč ljudi v Sloveniji, pa tudi njihovih svojcev. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je umrljivost zaradi Alzheimerjeve bolezni šestkrat večje, kot smo do sedaj mislili. Kot zdravnik moram opozoriti tudi na negativne plati tega področja. Že drugo leto v Sloveniji namreč nismo sposobni poskrbeti za ljudi, ki imajo kronično nevrološko bolezen, z občasnimi poslabšanji, predvsem multiplo sklerozo, epilepsijo, demenco in parkinsonizem. V kolikor ste mlad človek z mutiplosklerozo, boste danes hitro prišli na prvi pregled, na kontrolni pregled pa šele v letu 2016, čeprav bi morali priti že čez dva ali tri mesece. V kolikor ste starejši in imate epilepsijo, boste hitro prišli na pregled, kasnejši kontrolni pregledi pa vam bodo oteženi. Če ste starejši in se bojite, da imate izgubo spomina, boste zelo dolgo čakali na prvi pregled, na kontrolni pregled pa boste prišli šele leta 2015.«

teden-mozganov-2Slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA tudi letos organizira že enajsti Teden možganov, ki bo v Ljubljani in mestih po Sloveniji potekal od 10. do 16. marca 2014. V okviru Tedna možganov, ki letos poteka pod geslom »V omrežju«, bodo v Ljubljani potekala predavanja posameznih strokovnjakov s področja naravoslovnih in družboslovnih ved, okrogle mize, delavnice za otroke in filmske predstave, ki bodo odprte za splošno javnost. V okviru dogodka bo potekala Sinapsina delavnica za otroke »Kako omrežja v možganih pletejo svet« in petkova okrogla miza »Kaj nas veže? Okrogla miza o ljubezni v teoriji in praksi«. V okviru Kliničnega četrtka pa bo predstavljena obravnava pacienta po možganski kapi z vidika strokovnjakov različnih profilov. V Slovenski kinoteki se bodo v času Tedna možganov zvrstile projekcije filmskih predstav, in sicer Božji možje (Des hommes ed des dieux), Matrica (The Matrix), Socialno omrežje (The Social Network), Mularija (Kids) in Sabina (Elle s’appelle Sabine).

Simon Brezovar, vodja organizacijskega odbora Tedna možganov poudarja: »Vesel sem, da nam je letos uspelo organizirati že enajsti Teden možganov in pripraviti program, ki je brezplačen za vse obiskovalce. Simbolično je to tudi dokaz, da sta znanost in področje zdravstva še vedno dve instituciji, ki so ju ljudje kljub težki finančni situaciji pripravljeni promovirati brezplačno, za kar gre zahvala tako organizacijski ekipi in predavateljem, kot tudi vsem našim podpornikom. Rad bi poudaril, da bo Teden možganov potekal v več mestih po Sloveniji in se posvečal aktualnim temam s področja nevroznanosti, med katere sodi človeški konektom, pa tudi socialna omrežja. Letošnji dogodek bo izpostavil metode za preučevanje možganov, pomen spanja, kako pravilno interpretirati nevroznanstvene raziskave, v ospredje pa bomo letos postavili tudi možgansko kap.

Za možgane: http://zamozgane.si

Teden možganov: »V omrežju« (10. – 16. marec 2014)

Vsa predavanja in okrogle mize v okviru Tedna možganov bodo v Ljubljani potekala v Atriju ZRC na Novem trgu 2 v Ljubljani, filmske predstave pa v Slovenski kinoteki na Miklošičevi cesti 28 v Ljubljani. Celotno dogajanje Tedna možganov je brezplačno.

Dodatne informacije o dogodku so dostopne na naslovu: http://www.sinapsa.org/tm

 


Sledite nam