fbpx

Teden boja z aktivnostmi za manj obolelih z rakom

Bolezni, Obvestila

Danes se začenjajo prireditve Tedna boja proti raku, ki ga prireja Zveza slovenskih društev za boj proti raku, tudi letos v sodelovanju z Onkološkim inštitutom. Letošnji teden poteka pod geslom »Evropski kodeks=manj raka«.

preventivni pregled ZVD, foto Žiga Intihar

TEDEN BOJA PROTI RAKU: 4 do 9. marec 2019 »Evropski kodeks=manj raka«

S sloganom organizatorji poudarjajo, da je za uspešno obvladovanje raka treba upoštevati prav vsa priporočila Evropskega kodeksa proti raku, ne le tista, ki opozarjajo na zdrav življenjski slog.

Upoštevanje priporočil Kodeksa bi lahko breme raka zmanjšalo za 30 – 50 %.

Dr. Maja Primic Žakelj, dr. med., predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku:

»V letošnjem tednu boja proti raku, ki poteka z geslom: »Evropski kodeks = manj raka«, še posebej izpostavljamo vse nasvete Evropskega kodeksa proti raku.

S tem poudarjamo, da je za uspešno obvladovanje raka treba upoštevati prav vsa priporočila Kodeksa, ne le tista, ki opozarjajo na zdrav življenjski slog. Pomembno je tudi omejiti sončenje, zračiti prostore, se izogibati nevarnim snovem na delovnem mestu in v bivalnem okolju, ženske naj čim dlje dojijo in se izogibajo hormonskemu zdravljenju menopavznih težav, starši pa naj poskrbijo, da bodo otroci cepljeni proti HBV in HPV. Za čim prejšnje odkritje morebitne bolezni je pomembna tudi udeležba v presejalnih programih Zora, Dora in Svit.«

Zadnji podatki kažejo pomemben pozitiven vpliv omenjenih presejalnih programov za raka na uspešno zmanjševanje zbolevnosti in povečanje preživetja oz. zmanjšanja umrljivosti.

Prof. dr. Branko Zakotnik, koordinator DPOR 2017-2021:

»Zbolevnost za rakom materničnega vratu se je zmanjšala za 61 odstotkov (skoraj 130 primerov letno manj) in za rakom debelega črevesa in danke za 20 odstotkov (skoraj 400 primerov manj letno). Osebe, katerim so raka odkrili v presejalnih programih DORA, ZORA in SVIT, umirajo 4-krat manj pogosto kot enako stare osebe, ki jim je bil rak odkrit izven presejalnih programov.«

Prof. dr. Zakotnik je ob predstavitvi ključnih izzivov DPOR izpostavil dve področji: celostno rehabilitacijo in paliativno oskrbo, s ciljem izboljšanja kakovosti življenja bolnikov in svojcev.

Izr. prof. dr. Viljem Kovač, strokovni direktor OI:

»Onkološki inštitut kot celovit center sodeluje z ostalimi institucijami v Sloveniji pri prizadevanjih, da zmanjšamo zbolevnost za rakom, omogočimo zgodnjo diagnostiko, bolnikom ponudimo najbolj učinkovito zdravljenje in z njihovim sledenjem omogočimo tudi t.i. terciarno prevencijo. Zmanjšanje pogostnosti kajenja je pri moških v zadnjih nekaj letih ustavilo naraščanje zbolevnosti za pljučnim rakom; 5-letno preživetje smo pri moških v desetih letih povečali iz 10,8 na 14,6 %, pri ženskah pa iz 13,1 na 20,8 %.«

Pogostost kajenja pri ženskah se ne zmanjšuje in pri njih zbolevnost za pljučnim rakom še vedno narašča. Na lestvici najpogostejših rakov v Sloveniji pri ženskah po zbolevnosti zaseda tretje mesto, po umrljivosti pa drugo mesto.

»Izziv, kako ustvariti nekadilsko kulturo, je še vedno velik,«

je poudaril Viljem Kovač.

Podporo Tednu je izrekla tudi generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Mojca Gobec, dr. med.:

»Na Ministrstvu za zdravje pozdravljamo vsako priložnost, ko lahko v širši javnosti, skupaj s strokovnjaki in predstavniki nevladnih organizacij spregovorimo o priporočilih, s katerimi preprečujemo raka in so zbrana v Evropskem kodeksu proti raku. Preprečiti, kar se preprečiti da! – mora biti naše skupno vodilo. Preprečevanje in zgodnje odkrivanje rakavih bolezni je namreč predpogoj za dobro obvladovanje raka na nacionalni ravni, še posebej zaradi staranja prebivalstva, ki je poglavitni vzrok za vse pogostejše obolevanje. Zora, Dora in Svit so uspešni preventivni presejalni programi, ki nam jih marsikatere evropske države, ki nimajo vzpostavljenih tovrstnih programov, zavidajo. Programi so učinkoviti, visoko kakovostni in dostopni vsem, in so rešili že marsikatero življenje, ali vsaj izboljšali kakovost življenja bolnikov. Kažejo merljive rezultate, tako v številu odkritih predrakavih in rakavih sprememb kot tudi v zmanjšanju umrljivosti. Pri osveščanju in motiviranju prebivalstva smo močnejši in uspešnejši, če smo povezani in delujemo s skupnimi cilji: država, stroka, nevladne organizacije in bolniki.«

Koliko je raka in katere vrste so najpogostejše v Sloveniji

Pripravila dr. Maja Primic Žakelj, dr. med., predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku:

  • Podatki Registra raka RS kažejo, da v zadnjih letih zboli za rakom več kot 14.000 Slovenk in Slovencev, blizu 8.000 moških in več kot 6.000 žensk, umre pa več kot 6.000, približno 3.500 moških in 2.700 žensk; med nami živi več kot 100.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni. Od rojenih leta 2015 bosta do svojega 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk.
  • Za leto 2018 je ocenjeno, da je v Sloveniji zbolelo 15.300 ljudi, 8.764 moških in 6.793 žensk.
  • Kljub temu, da se ogroženost z rakom zmerno veča, je največja v starejših letih; od vseh rakavih bolnikov, zbolelih leta 2015, je 62 % moških in 60 % žensk zbolelo po 65. letu starosti. Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi vedno večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še večalo.
  • Najpogostejši raki pri nas (kože, prostate, debelega črevesa in danke, pljuč in dojke), ki predstavljajo skoraj 60 % vseh rakov, so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač; ogroženost z njimi je treba zmanjšati z ukrepi primarne preventive.
  • Presejalni programi za rake, ki jih priporoča Svet Evropske zveze (EZ) in smo jih uvedli tudi v Sloveniji, ter zgodnje odkrivanje, bodo zmanjšali umrljivost za rakom dojk, debelega črevesa in danke in rakom materničnega vratu; pri slednjih dveh bodo zmanjšali tudi incidenco.
  • Petletno čisto preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katero koli vrsto raka (brez nemelanomskega kožnega), ki so zboleli v obdobju 2011–2015, je že večje od 57 %.
  • Kot ocenjujejo strokovnjaki Mednarodne agencije za raziskovanje raka, je bila Slovenija leta 2018 po incidenčni stopnji (starostno standardizirani na evropsko prebivalstvo) vseh rakov razen kožnega (598,8/100.000) na devetem mestu med 40 evropskimi državami. Pred nami so bile Madžarska, Irska, Norveška, Danska, Belgija, Francija, Anglija (UK) in Nizozemska.
  • Po umrljivostni stopnji smo bili leta 2018 na sedmem mestu. Pred nami so bili Slovaška, Madžarska, Hrvaška, Poljska, Danska in Latvija.
  • V splošnem se groba incidenčna in umrljivostna stopnja raka večata; groba incidenčna stopnja se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojila, v zadnjem desetletju se veča za 1 % povprečno letno (2,4 % pri moških in 1,6 % pri ženskah). Groba umrljivostna stopnja se veča za 1,0 % povprečno letno pri moških in 1,1 % letno pri ženskah.
  • Več kot polovica tega povečanja gre pripisati staranju prebivalstva, saj ima z daljšo življenjsko dobo tudi več ljudi možnost dočakati to bolezen. Starostno standardizirana incidenčna stopnja kaže, da se tveganje raka veča počasneje. Spodbudno pa je, da se umrljivost zaradi raka (če ne upoštevamo staranja) manjša, predvsem od sredine devetdesetih let, kar kaže na večjo uspešnost zdravljenja.

Rak ni ena sama bolezen, temveč več sto različnih. Te lahko vzniknejo v vseh tkivih in organih človeškega organizma. Razlikujejo se po pogostosti, zdravljenju in izidu, imajo pa tudi različne bolj ali manj znane nevarnostne dejavnike.

Pet najpogostejših vrst raka pri nas – kožni (brez melanoma), rak prostate, pljuč, rak debelega črevesa in danke in dojke obsegajo skoraj 60 odstotkov vseh novih primerov rakavih bolezni.

Raki teh organov so sicer povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač, pa radonom v delovnih in bivalnih prostorih; ogroženost z njimi je treba zmanjšati z ukrepi primarne preventive.

Pri moških je bil z 20,3 odstotka vseh rakov na prvem mestu rak prostate, sledili so mu kožni rak (brez melanoma), pljučni rak in debelega črevesa in danke. Pri ženskah je bil na prvem mestu rak dojk (20,4 %), sledili so mu kožni rak (brez melanoma), rak debelega črevesa in danke ter pljučni rak.

Več v Letnem poročilu RRRS ter na spletišču Slora.

Za posvet z drugimi bolniki obiščite forum Kako živeti z rakom?


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?