fbpx

Tatjana Fink: Zavedanje minljivosti prinese bolj kakovostno življenje

Bolezni, Kam po pomoč, Zanimivo

Najlepše je, kadar lahko človek svoje zadnje trenutke preživlja v krogu svoje družine, vendar vedno to ni mogoče.

Ljubhospic

Staranje je lahko lepo obdobje človekovega življenja, ki pa s seboj včasih prinese neizogibne okoliščine, kot so bolezen, umiranje in smrt. Najlepše je, kadar lahko človek svoje zadnje trenutke preživlja v krogu svoje družine, vendar vedno to ni mogoče. Kadar je bolezen prehuda in kadar svojci ne zmorejo skrbeti za svojega bližnjega v družinskem krogu, postane pomoč strokovnjakov in institucij, ki skrbijo za neozdravljivo bolnega, neprecenljiva.

Pogovarjali smo se s Tatjano Fink, vodjo Hiše Ljubhospica, kjer neozdravljivo bolnim ob koncu življenja zagotavljajo neprekinjeno celostno strokovno in sočutno oskrbo.

Komu je namenjena Hiša Ljubhospica?

Hiša Ljubhospica je namenjena bolnim z napredovalo neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, pri katerih zdravljenje ni več smiselno, potrebujejo pa skrbno blaženje simptomov bolezni in podporo v procesih zaključevanja življenja. Naša hiša ni namenjena dolgotrajnim namestitvam, tako kot so domovi za ostarele, ampak sprejmemo ljudi, ki imajo pred seboj še bistveno manj časa, največ nekaj mesecev življenja.

V lanskem letu je bila povprečna doba bivanja pri nas dobrih 18 dni, kar sovpada tudi z evropskim povprečjem.

Kako poteka postopek sprejema?

Za sprejem v Hišo Ljubhospica je potrebno izpolniti dva obrazca: vlogo za sprejem in zdravniško mnenje. Oba sta objavljena na naši spletni strani ljubhospic.si/sprejem. Prvega izpolni bolnik, ki želi postati naš uporabnik, ali njegov zakoniti zastopnik, drugega pa lečeči zdravnik, ki mora jasno in brez olepševanja navesti prognozo.

Potrebe bolnika, družinska situacija in predvidena doba preživetja so namreč ključni element pri odločanju o sprejemu. Obrazca lahko v uradnem času oddajo osebno na recepciji hiše ali pa pošljejo po pošti, elektronski pošti ali po faksu. Kontakti so objavljeni na spletni strani.

Po pregledu poslanih obrazcev uporabnika oziroma svojce pokliče naša strokovna delavka in se dogovori za srečanje, če je to potrebno.

Naša oskrba je brezplačna.

Kako poteka dan v Hiši Ljuhospica?

Za bolnike v naši hiši skrbi interdisciplinarni tim strokovnjakov, poleg zdravnice, medicinskih sester in tehnikov ter negovalk tudi socialna delavka, dušebrižnik, gospodinja, farmacevt, zelo pomembno vlogo pa imajo tudi prostovoljci.

Človeka gledamo celostno, vidimo preko simptomov njegove bolezni in ga sprejemamo takšnega, kot je. S posebno pozornostjo in čuječnostjo se posvetimo negi, prisluhnemo njegovim potrebam in željam pri pripravi svežih obrokov in mu stojimo ob strani, ko zaključuje procese in odnose v svojem življenju. Zagotovimo mu tudi duhovno oskrbo, če si to želi, bodisi s pomočjo našega dušebrižnika, drugih duhovnikov ali pa v sodelovanju z drugimi verskimi skupnostmi.

Trudimo se, da uporabnikom in njihovim svojcem polepšamo dneve z obeleževanjem praznikov in rojstnih dni, pa tudi s koncerti, obiski otrok iz vrtca … Pokazati želimo, da je življenje vredno živeti polno do zadnjega trenutka.

Zavedanje minljivosti prinese bolj kakovostno življenje.

Kakšno pomoč potrebujejo ljudje

Ljudje, ki pridejo k nam, potrebujejo blaženje motečih simptomov bolezni. Najpogosteje so to bolečina, zaprtje, nemir, težko dihanje … Običajno potrebujejo pomoč pri osnovni negi in hranjenju.

Enako pomembne pa so tudi njihove socialne in čustvene potrebe, zato jim zagotavljamo podporo tudi pri zaključevanju procesov in urejanju odnosov pred slovesom, najsi bo to iskanje sprave, odpuščanja ali preprosto spodbujanje iskrenega pogovora s svojci in sprejemanja bližajoče se smrti.

Kakšne so najpogostejše želje in potrebe ljudi v vaši ustanovi

Vsi ljudje, bodisi doma, v bolnišnici, pri nas ali kjer koli drugje si želijo umreti mirno, brez bolečin in do konca ohraniti svoje dostojanstvo. To je ključno vodilo pri našem delu.

Kako bolezen bližnjega doživljajo svojci?

Najprej moram poudariti, da svojci za nas niso (le) krvni sorodniki, ampak tisti, s katerimi ima bolnik najtesnejši odnos. Sicer pa je zgodb toliko, kot je ljudi. Z boleznijo, najsi bo lastno ali pa pri bližnjem, se vsak sooča na svoj način.

Ko delamo s svojci, jih spodbujamo k prisotnosti ob bolniku – tudi denimo majhni otroci in osebe s posebnimi potrebami. Svojce spodbujamo, da prenehajo biti v aktivnem delovanju, da postopoma sprejmejo situacijo in se naučijo biti preprosto prisotni ter svojemu bližnjemu nuditi bližino in podporo pri poslavljanju. Pripravljamo jih na bližajočo se smrt in jih spodbujamo k temu, da se pravočasno poslovijo ter da so prisotni v zadnjih trenutkih, če to zmorejo.

Seveda se naše delo s smrtjo njihovega bližnjega ne zaključi. Podporo jim nudimo tudi v procesih žalovanja.

Delovanje Hiše Ljubhospica omogočajo izključno donacije. Podprite njihovo delo z nakazilom sredstev ali z SMS sporočilom s ključno besedo LJUBHOSPIC5 na številko 1919, s čimer boste prispevali 5 EUR.

Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Izimobila, A1 in Telemacha.


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?