fbpx

SZZZZS: Brez našega vložka zdravstveni sistem več ne bi deloval

Obvestila, Zdravje

Za nemoteno delovanje ambulantne dejavnosti morajo zasebni zdravniki in zobozdravniki vanjo vlagati lastna sredstva. In pogosto se tukaj njihovi vložki brez kritja šele začnejo.

otroška ambulanta ordinacija oprema

Med marcem in majem letos je Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) med svojimi člani izvedlo raziskavo o ocenjenih vlaganjih v prostore in opremo, ki omogočajo izvajanje dejavnosti.

Raziskava je obsegala vprašanja o storitvah, ki so jih opravili v letu 2018 in niso bile krite s strani ZZZS.

Zasebniki si najprej sami opremijo prostore, nato še delno brezplačno delajo

Na anketo je odgovorilo 354 članov. Vzorec je reprezentativen in ga bodo uporabili za nekatere dodatne izračune in ocene. Glede na dejavnost oziroma specializacijo je anketo izpolnilo največ zobozdravnikov (123), splošnih zdravnikov (104), sledila je specialistična ambulantna dejavnost (84), pediatrija (22), ginekologija (20) in en predstavnik bolnišnične specialistične dejavnosti. Velika večina anketiranih svojo dejavnost opravlja že več kot 10 let.

Anketiranci so z odgovori opozorili kar nekaj problemov. Med njimi na sredstva, ki so jih vložili v opremo prostorov, kjer delajo.

Ta sredstva so so najvišja pri ginekologih in specialistični ambulantni dejavnosti, kjer v povprečju presegajo 200.000 EUR in zobozdravnikih, kjer v povprečju dosežejo skoraj 140.000 EUR. Precej manj, vendar gre še vedno za znatna sredstva, so v opremo investirali splošni zdravniki, v povprečju nekaj čez 50.000 EUR in pediatri, nekaj čez 30.000 EUR na ordinacijo.

To predstavlja za njih velike investicije, ki bi jih lahko povrnili z rednim in trdim delom. Pa ni tako.

Zanimivi so podatki o neplačanih storitvah v letu 2018 s strani ZZZS. Največ so za svoje izbrane paciente, brez plačila s strani ZZZS, opravili splošni zdravniki. V povprečju splošnemu zdravniku ZZZS ni plačal nekaj več kot 20.000 EUR opravljenega dela. Sledijo ginekologi s povprečnim zneskom 17.000 EUR in pediatri, specialisti ter zobozdravniki s povprečno 8.000 EUR neplačanih, vendar opravljenih storitev na posamezno ambulanto.

Raziskava je pokazala tudi, da v povprečju 2,5 ure dnevno, poleg ordinacijskega časa, porabijo za nemoteno delo ambulante. Izkoristijo pa v povprečju, glede na starostno strukturo, malo dni rednega letnega dopusta. Raziskava je pokazala, da izkoristijo zasebni zdravniki in zobozdravniki med 22 (ginekologi) in 29 (zobozdravniki) dni rednega letnega dopusta.

Dobra novica je, da so kljub temu glede na rezultate raziskave, dve tretjini njih zadovoljnih z delom, ki ga opravljajo.

Zasebniki so upravičeno kritični

Na podlagi raziskave v društvu trdijo:

“Brez našega dela in sredstev, ki smo jih vložili v svoje ordinacije, zdravstven sistem v Sloveniji več ne bi deloval. Ministrstvo za zdravje lahko s podatki iz registra zdravnikov, ki ga vodi, izračuna celoten vložek zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov v slovenski zdravstveni sistem. Na podlagi tega mora vlada RS sprejeti ukrepe, ki bodo končali diskriminatorno obravnavo samozaposlenih zdravnikov in zobozdravnikov. Na Ustavno sodišče (US) sta v zadnjem mesecu prispeli še dve zahtevi za presojo ustavnosti Zakona o zdravstveni dejavnosti. Njegova sprememba je nujna, ne samo zaradi neustavnih rešitev (delno je to že potrdilo US), ampak tudi zaradi nekaterih rešitev, ki naše zdravstvo delajo neevropsko. Pacienti in vsi, ki v zdravstvu delamo, pa si zaslužimo prav to – evropsko primerljivo zdravstvo.”


Sledite nam