fbpx

Svetovni teden cepljenja 2013

Človeško telo, Zdravje in bolezni

Cepljenje spada med najučinkovitejše javnozdravstvene ukrepe, s katerim je človeštvu uspelo dramatično znižati zbolevanje in umiranje zaradi določenih nalezljivih bolezni.

cepljenje

Cepljenje spada med najučinkovitejše javnozdravstvene ukrepe, s katerim je človeštvu uspelo dramatično znižati zbolevanje in umiranje zaradi določenih nalezljivih bolezni. Za večino razvitega dela sveta so nekatere nevarne nalezljive bolezni prav zaradi sistematičnega cepljenja stvar preteklosti, kljub temu pa po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na svetu še zmeraj zaradi nalezljivih bolezni, ki bi jih sicer lahko preprečili s cepljenjem, umre 1,5 milijona otrok, mlajših od 5 let. Več kot 22 milijonov otrok po svetu namreč še vedno ni deležno cepljenja. S cepljenjem zaščitimo življenja več kot 3 milijonov ljudi letno, hkrati pa cepljenja preprečijo še veliko več milijonov primerov bolezni in trajnih (lahko vseživljenjskih) zdravstvenih težav, ki se lahko pojavijo kot zaplet nalezljivih bolezni.

Cepljenje zaščiti cepljeno osebo samo, pri večini nalezljivih bolezni pa tudi celotno skupnost, saj se ob dovolj visokemu deležu precepljenosti pojavi kolektivna imunost in se na tak način onemogoči širjenje bolezni s človeka na človeka. Na tak način se pred boleznijo zaščitijo tudi otroci, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne smejo biti cepljeni.

S sistematičnim cepljenjem po vsem svetu je človeštvu konec sedemdesetih let dvajsetega stoletja uspelo izkoreniniti črne koze, ki so sicer pred tem letno terjale okoli 5 milijonski smrtni davek. Evropa je že 10 let tudi celina, kjer se zaradi dobre precepljenosti ne pojavlja več otroška paraliza, ki pa še naprej povzroča trajne paralize otrok v Nigeriji, Afganistanu in Pakistanu, kjer ne uspejo zagotoviti dovolj visoke precepljenosti ljudi. V Sloveniji se več ne pojavljajo niti rdečke in davica. Ošpice se pri nas pojavijo le izjemoma, ko jih v našo državo zanesejo tujci ali pa se okužijo naši necepljeni državljani v tujini. Zaradi nasprotovanja cepljenju in posledično zmanjšanega deleža zaščitenega prebivalstva so v Evropi vse pogosteje pojavljajo izbruhi ošpic, oslovskega kašlja, mumpsa in rdečk. V lanskem letu je bilo v Evropi zabeleženih okoli 30.000 primerov ošpic, od tega jih je približno 30 zaradi zapletov bolezni tudi umrlo. Tako kot nobeno cepivo niti cepivo proti ošpicam ne nudi popolne zaščite pred boleznijo, raziskave pa dokazujejo, da imajo cepljene osebe več kot 100 krat manjše možnosti za pojav bolezni kot necepljene osebe.

Moderna cepiva so izjemno učinkovita in varna. Preden cepiva dobijo dovoljenje za uporabo, se opravijo številna preizkušanja njihove učinkovitosti in varnosti. Le ta se nato spremlja ves čas, ko so cepiva v uporabi. Cepiva spodbudijo imunski sistem, da začne izdelovati zaščitna protitelesa proti določeni nalezljivi bolezni, ki cepljeno osebo zaščiti pred nastankom bolezni ob naravnem stiku s povzročiteljem te bolezni. Neželeni učinki po cepljenju so izredno redki, običajno blagi in nenevarni. Resni neželeni učinki se pojavljajo pri manj kot eni osebi na 100.000 cepljenih oseb. Kljub veliki medijski odmevnosti domnevne povezanosti cepiv z različnimi razvojnimi motnjami in avtoimunimi obolenji, pa nobena od številnih znanstvenih raziskav ni dokazala očitanih povezav. Še več, obstajajo obsežne neodvisne raziskave, ki so zavrnile povezavo določenih obolenj (avtizem, multipla skleroza in alergije) s cepljenjem. Trditve o nevarnostih cepljenja velikokrat temeljijo na pristranskih podatkih oz. izhajajo iz enostranskih interpretacij znanstvenih raziskav.

Pripravil:

asist. Zoran Simonović, dr.med., spec. JZ


Sledite nam