fbpx

Svetovni dan Zemlje – 22. april

Dogodki

Na svetovni dan Zemlje bodo letos potekale ozaveščevalne dejavnosti v luči kampanje »Zelena mesta«, ki jo vodi organizacija Mreža dneva Zemlje (Earth Day Network).

dan_zemljeO Zemlji

Zêmlja je eden izmed planetov Osončja ter prostor, na katerem sta se razvila življenje in človeštvo. Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po velikosti pa peti planet Sončevega sistema. Predstavlja največji trdni planet in edini prostor v Vesolju, za katerega je znan obstoj življenja. Zemlja se je oblikovala pred približno 4,57 milijarde let, njen edini naravni satelit Luna pa pred okoli 4,53 milijarde let. Od svojega nastanka je Zemlja prešla množico geoloških in bioloških razvojnih faz, zaradi česar so se sledi njene prvotne podobe večinoma izbrisale.

Dan Zemlje

Na pobudo civilne družbe vsako leto 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje. S številnimi dogodki aktivisti v teh dneh po vsem svetu sporočajo vladam, da Zemlja v času globalne recesije ne čaka, ampak da so ukrepi za trajnostni razvoj planeta nujni. Aktivnostim se pridružujejo tudi organizacije in ustanove po Sloveniji.

Svetovni dan Zemlje obeležujejo od leta 1970, leta 2009 pa je 22. april za mednarodni dan Zemlje razglasila Generalna skupščina ZN.

Ime in koncept dnevu o Zemlje  je domnevno razvil John McConnell leta 1969 na Unescovi konferenci v San Franciscu.

Dan Zemlje pa je ustanovil takratni senator ZDA Gaylord Nelson kot okoljski profesor.

Ozaveščevalne dejavnosti tega dneva bodo letos potekale v luči kampanje »Zelena mesta«, ki jo vodi organizacija Mreža dneva Zemlje (Earth Day Network). Ta pravi, da je prva stvar v mestih sprememba načina prevoza oziroma prehod od avta na do okolja prijaznejša vozila.

Vsi vemo, da stanje na našem planetu ni rožnato.  Zato se vedno znova vprašajte, kaj lahko storimo kot zgolj posamezniki?
Kako zelo je pomemben pravilen odnos  do našega planeta z vidika ločevanja in odgovornega ravnanja z odpadki, varčevanja s pitno vodo, omejevanjem izpustov toplogrednih plinov, varčevanja z energijo, odgovornega ravnanja z gozdovi in z živalmi, ki si z nami delijo ta planet, smo bili opozorjeni kar nekajkrat. Ne pozabimo pa še na odgovorno ravnanje z našimi mislimi, ki ravno tako prepletajo naš planet in ga soustvarjajo. Največ, kar lahko naredite zase, za ljudi okoli vas in za tudi za naš planet, je, da imate radi sebe in druge, živali in naravo. In konec koncev tudi naš prelepi planet.

Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan ob Svetovnem dnevu Zemlje poudarja, da je pri naporih za zeleno prihodnost pomembno ravnanje vsakega posameznika. »Vsak dan posebej odločamo o transportu, ki ga izberemo. O hrani, ki je iz bližine ali pa tudi ne. O vrsti in trošenju energije, ki jo uporabljamo,« pravi Židan. Ob tem dodaja, da lahko zato vsak od nas naredil korak naprej pri zmanjševanju ogljičnega odtisa.

Stavbe, energija, promet

Organizacija Mreža dneva Zemlje je začela s kampanjo »Zelena mesta« jeseni 2013, in sicer z namenom, da bi pomagala mestom po svetu postati bolj trajnostna in da bi zmanjšala njihov ogljični odtis. S tremi ključnimi elementi – zgradbami, energijo in prometom (trajnostno mobilnostjo) – želi kampanja pomagati pospešiti prehod mest v čistejšo, bolj zdravo in ekonomsko uspešnejšo prihodnost z izboljšavami učinkovitosti, investicijami v obnovljive tehnologije in ureditvene reforme. Večina sveta energijo trenutno namreč pridobiva iz zastarelih energetskih sistemov, ki so zelo neučinkoviti, so pa tudi veliki onesnaževalci. Da bi pomagali mestom postati bolj trajnostna, moramo preoblikovati trenutni sistem, spodbuditi prehod k energetski učinkovitosti in obnovljivim virom energije in izvesti trajnostne rešitve, primerne času, v katerem živimo.

Na MKO povzemajo, da so zgradbe vir skorajda tretjine vseh toplogrednih izpustov na svetu. Z večjo učinkovitostjo in izboljšanimi načrti zgradb lahko te izpuste drastično zmanjšamo. Da bi to dosegli, morajo mesta posodobiti svoje predpise, začeti graditi po gradbenih predpisih, ki temeljijo na učinkovitosti, in izboljšati načine financiranja. Promet je povsod po svetu najhitreje rastoči vir izpustov toplogrednih plinov. Da bi zmanjšali izpuste in smog, ki je povezan z njimi, je treba izboljšati standarde, povečati možnosti trajnostne mobilnosti – javnega prevoza, vlagati v alternativne načine prevoza ter izboljšati peš cone in kolesarske poti po mestih.

Voda je pomembna

Podnebne spremembe že dolgo ne smatramo več kot samo okoljski problem, so tudi in predvsem razvojni izziv, saj prehod na nizkoogljično družbo zahteva ukrepanje predvsem na gospodarski ravni, ob pravilni izvedbi pa lahko prinese nov zagon gospodarstva in nova delovna mesta. Prilagajanje na podnebne spremembe je tudi vprašanje z močno moralno in etično komponento, ker bodo najhuje prizadete najmanj razvite države, ki ne prispevajo veliko k podnebnim spremembam ter seveda prihodnje generacije. S podnebnimi spremembami so neločljivo povezane vode, ki predstavljajo nenadomestljiv naravni vir, življenjski prostor in vir številnih dejavnosti. Z vodo je zato treba ravnati skrbno, celovito in trajnostno, da jo ohranjamo v ustrezni količini in kakovosti. Voda pa je, poleg svoje ključne življenjske funkcije, tudi ključni element gospodarskega in družbenega razvoja ter vzdrževanja ekosistema preko ohranjanja naravnega vodnega cikla. Povečevanje števila prebivalstva in naraščajoča urbanizacija, intenzivno kmetijstvo, povečevanje rabe vode v industriji in pri pridobivanju energije obremenjujejo razpoložljive vodne vire. Poraba vode se je zadnjih 50 letih podvojila, medtem ko je kakovost vode zaradi onesnaževanja v povprečju upadla.

Na prvem mestu je letos promet

Iz Mreže dneva Zemlje sporočajo, da je eden od prvih korakov mest v gradnji Zelenih mest sprememba mestnega prometa, ki dosega 24-odstotni delež svetovnih toplogrednih emisij. »Na srečo so se številna mesta te težave lotile dejavno, javni prevoz so naredila bolj dostopen, postala so bolj prijazna kolesarjem in pešcem, številna so začela vlagati v do okolja prijaznejše avtomobile. Poleg tega se čedalje več mladih ljudi, meščanov in pogostih poslovnih potnikov odpoveduje lastništvu avtomobila ter se raje odloča za souporabo avtomobilov in sistemov prevoza.

Mreža dneva Zemlje zbira dobre prakse in uspešne zgodbe. V kalifornijskem Palo Altu morajo tako imeti vse nove hiše ustrezno napeljavo za polnjenje električnih avtomobilov. V avstralskem Adelaidu so uvedli prvi avtobus na svetu, ki ga poganja zgolj energija sončnih celic. V Londonu bodo kmalu za ogrevanje domov začeli uporabljati odpadno toploto postaj podzemne železnice. V Pekingu bo 15 odstotkov letos na novo registriranih avtomobilov električnih ali hibridnih. V beloruskih Minsku in Grodnem pa je v teku tekmovanje podjetij in organizacij, ki imajo med zaposlenimi največ kolesarjev.

Pahor bo kolesaril …

Danes popoldne se bo uradno začela kampanja »S kolesom se daleč pride«, ki bo letos tudi dobrodelna. Ob 17. uri bodo kolesarji s predsednikom Borutom Pahorjem prevozili pot od njegovega urada do ljubljanskega živalskega vrta. Kampanja je namenjena spodbujanju kolesarjanja po opravkih v mestu med osnovnošolci, starimi med 9 in 14 let, in njihovimi družinskimi člani. Posebnost letošnje izvedbe je podpora medicinski sestri-babici Katarini Šabić, ki se je lani jeseni s kolesom iz Ljubljane podala na Madagaskar in zbira sredstva za gradnjo porodnišnice v misijonu Akamasoa, ki ga vodi slovenski misijonar Pedro Opeka. Več o kampanji, ki poteka v okviru evropskega projekta Bike-track-Bike, na spletni strani www.btrackb.eu/ljubljana.

Bodimo za zgled.


Sledite nam