fbpx

Svetovni dan zdravja posvečen hipertenziji

Dogodki

Letošnji Svetovni dan zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, je posvečen opozarjanju na težave, ki jih povzroča hipertenzija oziroma povišan krvni tlak.

Ljubljana, 3. april 2013 – letošnji Svetovni dan zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, je posvečen opozarjanju na težave, ki jih povzroča hipertenzija oziroma povišan krvni tlak. Po oceni zdravnikov ima v Sloveniji povišan krvni tlak polovica odraslih, to je okrog 600.000 prebivalcev. Kot opozarjajo farmacevti v lekarnah, je pri tej skupini bolnikov ena največjih težav nepravilna uporaba zdravil. Bolniki na začetku svoje bolezni nimajo težav, lahko pa se pojavijo tudi neželeni učinki zdravil. Nekateri bolniki zato samovoljno spreminjajo odmerke ali pa celo opuščajo zdravljenje. Zato je program farmacevtske skrbi pri hipertenziji zasnovan tako, da se farmacevt v lekarni posveča predvsem reševanju težav, ki so povezane z zdravili.

 merjenje-pritiska-7Zvišanega krvnega tlaka ne pozdravimo, lahko ga le uredimo. Pri tem ima pomembno vlogo zdrav življenjski slog, ki vključuje redno prehrano s svežo zelenjavo in sadjem ter redno rekreacijo. Zdravljenje z zdravili za zniževanje krvnega tlaka je običajno trajno, torej doživljenjsko. Zato je še toliko bolj pomembno, da bolniki dobro poznajo zdravila s katerimi se zdravijo. Kot opozarja Bojan Madjar, mag. farm., ki skrbi za program farmacevtske skrbi »Vprašajte o svojem zdravilu« pri Lekarniški zbornici Slovenije, naj bolniki poleg tega, da vedo, kdaj, kako in zakaj uporabiti zdravilo, poznajo tudi možne neželene učinke: »Pri nekaterih zdravilih za zdravljenje visokega krvnega tlaka so določeni neželeni učinki lahko le prehodne narave, kot sta na primer vrtoglavica ali slabost. Pri nekaterih skupinah zdravil se neželeni učinki lahko izražajo tudi kot utrujenost, otekanje rok in nog, mrzle roke in noge, suh kašelj, pri moških pa tudi motnja erekcije. Vendar zaradi neželenih učinkov bolnik ne sme sam prekiniti zdravljenja, saj bi imelo to lahko škodljive posledice, celo srčni infarkt. Zato naj se bolnik posvetuje s svojim zdravnikom, ki mu lahko predpiše drugo zdravilo.«

Asist. mag. Jana Brguljan-Hitij pojasnjuje, da je srčni infarkt eden od možnih zapletov pri ljudeh s povišanim krvnim tlakom: »Na začetku bolezni ljudje navadno nimajo težav, ko pa se ta razvije, so težave toliko večje. Pogosto se končajo z usodnim srčno-žilnim dogodkom, kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, možganska kap in demenca. Bolezni srca in ožilja ter možganska kap so danes najpogostejši ubijalci. Ker pogosto ne čutimo nobenih težav, povišanemu krvnemu tlaku rečemo tudi tihi ubijalec.« Brguljan-Hitijeva opozarja, da je pomembno pravočasno odkrivanje in zdravljenje krvnega tlaka ter tudi pravilno merjenje. Povišan krvni tlak je nad vrednostjo 140/90 mm/Hg, treba pa ga je zdraviti s spremembo življenjskega sloga in, če tako oceni zdravnik, tudi z zdravili. Ob tem Brguljan-Hitijeva opozarja, da če začnemo zdravljenje z zdravili, jih je treba redno jemati in ob tem upoštevati tudi navodila zdravnika, ki zdravila predpiše, in lekarniškega farmacevta, ki zdravila izda.

Da bi prispevali k čim bolj učinkovitemu nadzoru prebivalcev pri uravnavanju krvnega tlaka, v nekaterih lekarnah izvajajo program farmacevtske skrbi pri hipertenziji. Želja lekarn in Lekarniške zbornice Slovenije je, da bi ta program izvajali sistematično v vseh lekarnah, saj je pri kroničnih boleznih, še posebej tistih, pri katerih bolniki težav ne občutijo, problem pravilno jemanje zdravil. Kot pravi Ivanka Brus, mag. farm., spec., ki pri Lekarniški zbornici Slovenije koordinira program farmacevtske skrbi pri hipertenziji, se magistri farmacije v lekarnah pri tem programu osredotočajo na pregled zdravil, s katerimi se zdravi bolnik, in odpravljanje težav, ki so povezane z zdravljenjem z zdravili. »Magister farmacije si pri izvajanju programa farmacevtske skrbi za bolnika vzame več časa, izdela pregled podatkov o zdravljenju z zdravili in se o tem tudi pogovori z njim. Magister farmacije je še posebej pozoren na morebitne neželene učinke zdravil in tudi na to posebej opozori bolnika. Kot opažamo v lekarnah, je pomemben del programa farmacevtske skrbi tudi nenehna spodbuda bolniku, da se dosledno drži navodil za pravilno jemanje zdravil in ohranja tudi zdrav življenjski slog.«


Sledite nam