Svetovni dan radiologije – 8. November

Svetovni dan radiologije – 8. November

Rentgensko sevanje je odkril nemški fizik Wilhelm Conrad Röntgen 8. novembra 1895. V spomin na odkritje rentgenskega sevanja, pa tudi z namenom ozaveščanja o pomembnosti radiologije v zdravstvu obeležujemo od leta 2005 8. november kot svetovni dan radiologije.

Röntgen je zaradi pomembnega prispevka k znanosti leta 1901 prejel Nobelovo nagrado.

Odkritje rentgenskega sevanja je namreč pomenilo za medicino velik napredek, razvoj novih diagnostičnih in terapevtskih možnosti. Na začetku so rentgensko sevanje uporabljali za slikanje prelomov kosti, kmalu pa tudi za diagnostiko drugih organskih sistemov. To vejo medicine imenujemo medicinska radiologija.

Razvoj novih slikovnih in terapevtskih metod na področjih diagnostične in interventne radiologije, nuklearne medicine ter radioterapije omogoča naprednejše odkrivanje in zdravljenje bolezni.

V radiološkem timu najtesneje sodelujeta zdravnik specialist radiolog, radioterapevt ali specialist nuklearne medicine, ki opravlja klinični del radioloških posegov, in radiološki inženir, ki opravlja tehnološki del radioloških posegov.

Ključne podatke o Mednarodnem dnevu radiologije je mogoče najti na uradni spletni strani.

Ponujamo vam tudi nekaj osnovnih podatkov o magnetni resonanci

Magnetna resonanca (MRI) je neinvazivna medicinska diagnostična metoda, pri kateri se s pomočjo magnetnega polja, radijskih valov in računalniške tehnologije izvede slikanje notranje strukture človeškega telesa, saj lahko zelo podrobno prikaže strukture notranjosti lobanje, hrbtenice, okončin ter še posebej mehkih tkiv glave in telesa.
Rezultati omogočajo odkrivanje in natančno lociranje kakršnih koli poškodb, novotvorb ali drugih morebitnih nepravilnosti, ter s tem pripomorejo k diagnosticiranju pacientovih zdravstvenih težav in seveda posledično – k uspešnosti zdravljenja.
Preiskava z magnetno resonanco je neboleča in neškodljiva, lahko pa je nekoliko neprijetna, predvsem zaradi utesnjenosti naprave oziroma magnetnega tunela (v primeru t. i. zaprtih MRI naprav), hrupa (ki ga povzroča MRI naprava) in časa trajanja preiskave (od 20 do 60 minut, lahko tudi precej več).

Primerjava z drugimi preiskavami

Poudariti je treba, da je magnetna resonanca za razliko od računalniške tomografije (CT) in rentgenskega slikanja (RTG) popolnoma neškodljiva, vsaj po do zdaj znanih podatkih (čeprav je bilo narejeno že precej raziskav), saj se pri slikanju z MRI ne uporablja sevanja in rentgenskih žarkov. Poleg tega so slike, pridobljene z magnetno resonanco, natančnejše in prikazujejo jasnejšo sliko notranjih struktur človeškega telesa.

Glavna pomanjkljivost magnetne resonance

Zaradi magnetnega polja preiskave ne smejo opravljati pacienti, ki imajo v telesu kakršne koli kovinske ali elektronske vsadke (kot so npr. srčni spodbujevalniki, kovinske ploščice, kirurške sponke, umetni sklepi, vijaki, razni kovinski drobci …).
Slikanje z magnetno resonanco se ne priporoča nosečnicam v prvem trimesečju, razen v nujnem primeru. V prvem trimesečju se namreč razvijajo otroški organi. Prav tako nosečnica ne smete prejeti kontrastnega barvila.
Če imate na telesu tetovažo, se pred slikanjem posvetujte s svojim zdravnikom, saj nekatere barve vsebujejo tudi kovine.

Dobro je vedeti

Na dan slikanja MRI nosite ohlapna in udobna oblačila, ki nimajo kovinskih zaponk, gumbov, zadrg ali drugih kovinskih delov, saj boste drugače morali za slikanje sleči svoja oblačila.

 

Želimo vam kratko čakalno dobo in diagnozo, ki vam bo prinesla olajšanje!