Parkinsonova bolezen sodi med degenerativne bolezni, napreduje počasi, vzrok za njen nastanek pa še ni znan. Je nevrološka motnja, za katero je značilno propadanje dopaminskih nevronov v črni substanci, posledica le-tega pa je primanjkovanje dopamina v možganih. Prizadane predvsem telesno motoriko oz. gibanje.
Simptomi se kažejo v obliki tresenja v mirovanju, povečan mišični tonus, spremembe v hoji (značilni so podrsujoči kratki koraki), pojavijo se spremembe govora, težave pri začenjanju gibov z upočasnjenim izvajanjem le-teh, sprememba pisave, spremembe na obrazu (izrazne obrazne mišice se ne premikajo, zato je izraz obraza podoben depresivnemu človeku); pojavljajo se duševne spremembe, izražena so različna vegetativna znamenja kot so težave pri uriniranju, inkontinenca, suha koža ali prekomerno potenje, slinjenje, kronično zaprtje.
Zdravljenje poteka z različnimi zdravili in je simptomatsko ter individualno. Možno je le lajšati simptome ter upočasniti napredovanje bolezni.
Ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni, 11. aprila, se spomnimo na izzive s katerimi se morajo vsak dan soočati bolniki s to boleznijo ter njihovi svojci. 11. april je tudi rojstni dan dr.Jamesa Parkinsona, čigar tulipan služi tudi kot uradni simbol številnih organizacij in skupin širom celega sveta, ki so povezane s Parkinsonovo boleznijo. Prvi ga je registriral nizozemski vrtnar, 11. aprila 2005 pa je bil predstavljen kot globalni simbol.
Pomurske lekarne
European Parkinson disease association