fbpx

Svetovni dan možganske kapi

Aktualno, Bolezni, Obvestila, Zanimivo, Zdravje

Svežo možgansko kap je treba obravnavati enako hitro kot srčni infarkt ali hudo poškodbo. Takoj moramo aktivirati …

Možganska kap, ki je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen, pomeni nenaden nastanek nevroloških simptomov in znakov zaradi prekinitve dotoka krvi možganovini. V skoraj 80 % je možganska kap posledica zamašitve ene izmed možganskih žil s krvnim strdkom, v približno 20 % pa razpoka arterije in posledične krvavitve. Če traja prekinitev oskrbe možganskih celic s kisikom in hrano predolgo, pride do nepopravljive okvare. Uspešno zdravljenje možganske kapi se začne s hitrim prepoznavanjem simptomov in znakov bolezni. Pogosti znaki možganske kapi so delna ali popolna ohromelost desne ali leve polovice telesa, motnja zaznavanja ohromele polovice telesa, motnje govora, branja, pisanja, zmanjšano vidno polje, redkeje popolna slepota, vrtoglavica, dvojni vid, motnja požiranja, zadževanja vode in blata, zmedenost, krči, lahko pa tudi nezavest.

Svežo možgansko kap je treba obravnavati enako hitro kot srčni infarkt ali hudo poškodbo. Takoj moramo aktivirati urgentno službo in bolnika prepeljati v ustrezno zdravstveno ustanovo. Krvni strdek, ki povzroči možgansko kap, lahko v določnih primerih raztopimo. Časovno okno za zdravljenje z zdravili, ki topijo strdke, (postopek se imenuje tromboliza), je omejeno le na prve tri ure po jasnem, dobro opredeljivem nastanku možganske kapi. Če dobijo možganske celice, ki so že na robu preživetja, ponovno dovolj kisika in hrane, lahko prično normalno delovati. Žal trombolitično zdravljenje v približno 6 % primerov povzroči nevaren zaplet – možgansko krvavitev (slika 1), ki vodi v dodatno poslabšanje bolezni. Za trombolitično zdravljenje se zato odločamo le pri večji možganski kapi, ko pričakovana korist odtehta morebitno škodo, vselej v soglasju z bolnikom ali njegovimi najbližjimi svojci, če bolnik ne more govoriti ali je nezavesten.
Že ob telefonskem klicu v dežurno zdravstveno ustanovo, zdravnik ali reševalec zastavita svojcem vprašanja, ki odločajo o tem, ali prihaja v poštev trombolitično zdravljenje:

foto vprasalnik

Če so odgovori v levem (zelenem ) stolpcu, bo morda bolnika možno zdraviti s topljenjem strdka –POTREBNO JE HITRO UKREPANJE, PREVOZ Z MODRO LUČJO IN SIRENO ali HELIKOPTERJEM v najbližjo bolnišnico, ki ima možnost zdravljenja na tak način. Do prihoda reševalnega vozila bolnika položite na ležišče z rahlo dvignjenim vzglavjem in odstranite vse, kar bi ga lahko tiščalo ali stiskalo. Če je bolnik nezavesten ali bruha, ga obrnete na bok. Odstranite mu zobno protezo, če jo ima in preprečujete zadušitev. Če je možno, bolnika spremljate v bolnišnico ali pa pridete za njim čimprej. Pripravite medicinsko dokumentacijo ter zdravila, ki jih je prejemal in jih nesete v bolnišnico.
Najpomembnejši je čas, saj od jasno opredeljenega nastanka kapi, do pričetka zdravljenja ne sme preteči več kot 3 ure. Če se bolnik zjutraj zbudi z že izraženimi znaki možganske kapi, ga ne smete zdraviti z raztapljanjem strdkov, saj ni znano, kdaj je nastopila možganska kap. Pri kapi, ki ni povsem sveža, obstaja namreč večja nevarnost krvavitve v okvarjeno možganovino. Bolnika, ki pride v bolnišnico pravočasno, pregleda nevrolog, ki izključi morebitne druge vzroke za nevrološko okvaro. Nato opravijo slikanje možganov z računalniško tomografijo, ki še ne sme pokazati vidnih znakov okvare možganov, še zlasti pa ne možganske krvavitve. Če ima bolnik normalne izvide krvnih preiskav, ki jih opravijo pred trombolizo, in urejen krvni tlak, se lahko prične s trombolitičnim zdravljenjem.

Topljenje strdka traja eno uro. Bolniku vbrizgajo v veno 10 % celotnega odmerka zdravila v prvi minuti, preostalih 90 % zdravila pa teče počasneje v infuziji. Ves čas se meri krvni tlak ter srčno frekvenco in ocenjuje nevrološke znake. Po opravljeni trombolizi se ponovno oceni znake možganske kapi in oceno ponovi po 24 urah, 7 dneh in 3 mesecih. Kadar večina znakov možganske kapi izzveni, se že med ali neposredno po končani trombolizi ve, da je strdek uspešno raztopljen. To bolniku prihrani dolgotrajno okrevanje po možganski kapi, ko zdravi deli možganov počasi in le delno prevzemajo funkcijo trajno prizadetega dela.

Z zdravljenjem možganske kapi z raztapljanjem strdkov se je pričelo v Sloveniji marca 1997 v Kliničnem centru v Ljubljani. V ZDA in Kanadi je bil tak način zdravljenja odobren leta 1995, v državah Evropske skupnosti pa šele oktobra 2002. Od leta 2003 je trombolitično zdravljenje možganske kapi na voljo tudi v bolnišnicah v Mariboru, Celju in Šempetru pri Novi Gorici. Julija 2003 je stekel program helikoptrske nujne medicinske pomoči za tiste bolnike, pri katerih zaradi nastalih znakov možganske kapi, srčnega infarkta in hude poškodbe, transport s cestnim prevozom ne bi bil pravočasen.

Ukrepi prve pomoči:

1. Pokličemo reševalce na številko 112.

2. Prizadetega položimo na posteljo, odpnemo mu srajco, razrahljamo mu ovratnik in odstranimo vse, kar bi ga lahko utesnjevalo.

3. Rahlo podložimo vzglavje z blazino.

4. Prizadetemu NE DAMO NIČESAR JESTI ALI PITI !!!

5. Odstranimo morebitno zobno protezo.

6. Vzdržujemo prosto dihalno pot.

7. Nezavestnega bolnika namestimo v bočni položaj, zlasti, če bruha.

8. Ves čas do prihoda reševalcev ga skrbno nadzorujemo.

9. Pripravimo zdravstveno izkaznico in vso medicinsko dokumentacijo, ki je na voljo, ter seznam zdravil, ki jih bolnik jemlje.

10. Za nadaljnjo oskrbo prizadetega so zelo pomembni nekateri podatki, zato se potrudimo, da poizvemo in zabeležimo:
–  točen čas nastanka simptomov in znakov možganske kapi (ker je od tega odvisno nadaljnje ukrepanje v bolnišnici),
–  ali je pri bolniku morebiti prišlo do nastanka krčev,
–  ali je prišlo do izgube zavesti ,
–  kateri udi so bili prizadeti ,
–  katere bolezni je bolnik imel pred kapjo,
–  ali je v zadnjem času utrpel poškodbo glave,
–  ali je že kdaj utrpel možgansko kap in
–  katera zdravila prejema.

Vir: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije


Sledite nam