fbpx

Streslo nas bo, a kako močno?

Dom, Novice, Zanimivo

Slovenija leži na enem izmed potresno najdejavnejših območij. Kdaj se bodo tla spet zatresla, je zato le vprašanje časa.

Bi vaš dom prestal potres?

Slovenija leži na enem izmed potresno najdejavnejših območij. Kdaj se bodo tla spet zatresla, je zato le vprašanje časa. Pa veste, ali je stavba, v kateri živite, zgrajena potresnovarno? Preverite, kako ste vi in vaš dom pripravljeni na potres.

Živimo na stičišču kar treh tektonskih plošč: Evrazijske na severu, Afriške na jugu in Jadranske mikroplošče, ki je stisnjena med obe veliki. Te plošče se nenehno premikajo, vrtijo in nagibajo v različne smeri, se zadevajo ali drsijo druga pod drugo. Kadar se zataknejo, se v zatiču med njimi začne nabirati energija. Ko se je nabere dovolj, se na prelomu zgodi preskok, kar sproži potres.

Kako močno se lahko strese pri vas?

Slovensko ozemlje po številu in moči potresov sodi med aktivnejša območja, saj poleg lege na stičišču plošč leži tudi med dvema mladima gorstvoma – Alpami in Dinaridi. Mladi, reliefno razgibani kraji, kjer so visoki hribi in ostri vrhovi, pa so izredno potresno aktivni.

Najbolj občutne posledice bi potresi pustili v pasu, ki poteka od severozahoda proti jugovzhodu Slovenije. Po napovedih seizmologov pa v severovzhodnem in jugozahodnem delu ni pričakovati hujših potresnih sunkov.

Preverite, kako potresno nevarno je območje, kjer živite, in kakšne bi bile lahko posledice potresa.

Kdaj bo potres?

Seizmologi lahko vsaj deloma določijo območje, kjer se bo potres zgodil, in napovedo, kako močno se bodo stresla tla. Pri tem si pomagajo s kartami potresne nevarnosti.

Vprašanje, kdaj se bo potres zgodil, pa kljub številnim raziskavam še vedno ostaja uganka.

Kako varen je vaš dom?

Kart potresne nevarnosti ne uporabljajo le seizmologi, ampak tudi gradbeniki. Z njimi lahko določijo potresne sile, ki jih morajo upoštevati pri projektiranju objektov. Na potrese se z ustrezno gradnjo tako lahko vsaj delno pripravite.

Prve usmeritve za gradnjo na potresnih območjih so se pri nas začele razvijati po ljubljanskem potresu leta 1895. Prvi »pravi« potresnovarni gradbeni standard pa se je na Slovenskem uvedel šele nekaj tednov pred potresom v Skopju leta 1963. Prav ta potres, ki je brez strehe nad glavo pustil 200.000 ljudi, je bil povod, da se je slovenski gradbeni standard dopolnil in se leta 1964 uveljavil po vsej tedanji Jugoslaviji.

Vas zanima, kako bi potres prestala stavba, v kateri živite? Informativno oceno dobite v posebnem spletnem vprašalniku. S spreminjanjem odgovorov pri izpolnjevanju vprašalnika lahko ugotovite, kako posamezna lastnost stavbe vpliva na njeno potresno ogroženost.

Kaj je sploh potresnovarno in kaj ni?

Potres bo bolje prestala stavba z jeklenimi vezmi, ki jih gradbeniki dodajo v beton, da zagotovijo trdne temelje. Kamnit zid se ob potresu ne obnaša kot trdnina, temveč kot napol tekočina, podobno kot plaz. Zato so kamni danes povezani z malto, ki ima majhno natezno trdnost, torej napetost, ki jo še prenese, preden se spremeni. Ob potresu se zato v malti pojavijo razpoke.

Potresna odpornost objektov torej nikoli ne pomeni popolne varnosti pred potresom in niti tega, da se med potresom ne bodo pojavile poškodbe na objektu. Te so na tistih mestih, ki ne ogrožajo splošne stabilnosti objekta, celo načrtovane. Bistvenega pomena je, da se objekti med potresom ne podrejo.

V slovenskih mestih je kar nekaj potresno ogroženih stavb. Mednje sodijo desetnadstropne zidane stavbe, grajene iz zidakov, brez nosilnih sten iz betona in železa. Potresno ranljiva so tudi stara mestna jedra, kjer je v spodnjih etažah veliko odprtin, izložb in malo nosilnih elementov. Ti objekti se lahko ob potresu sesedejo pod lastno težo.

Več o tem, kako (ne)varen je vaš dom, preberite v drugem poglavju poglobljenega članka o potresih.

Kako ravnati ob potresu?

Pred potresom pa še ne boste varni, če veste, kako močan potres lahko pričakujete in kako lahko pred potresom zavarujete zgradbo, v kateri živite. Ključnega pomena je tudi, da v trenutku potresa znate pravilno odreagirati. Če vas potres preseneti doma ali na delu, upoštevajte nekaj koristnih nasvetov:

  • Ostanite v prostoru, v katerem ste. Ne uporabljajte dvigala in stopnic.
  • Če masivna miza ni predaleč, se hitro skrijte pod njo, zvijte se v klobčič, si z eno roko zaščitite glavo, z drugo pa se primite mize.
  • Če ste več kot tri metre oddaljeni od mize ali drugega varnega prostora – na primer podboja vrat v nosilni steni stavbe –, pokleknite, si z rokami zaščitite glavo in tilnik ter počakajte, da tresenje mine.
  • Stisnite se ob notranje nosilne stene, čim bolj stran od oken, drugih steklenih površin in zunanjih sten. Izogibajte se visečih predmetov, knjižnih in drugih omar, napolnjenih s težkimi predmeti, ki se lahko zvrnejo na vas in vas poškodujejo.

 

Veste, kako ravnati ob potresu na prostem, v javnih prostorih ali v avtomobilu? Preberite v poglobljeni zgodbi o potresih.

Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?