Vzrok za razvoj novodobnih sistemskih “skrivnostnih” obolenj, ki jim je skupno:
- Izgorelost, kronična utrujenost, raztresenost, črnogledost, tesnobnost, apatija
- Vnetja in bolečine
- Slabša odpornost
Prvi znaki stresa so vsem tako znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in NEGOTOVOST!
Dandanes stroka vedno bolj spoznava in priznava, da so skrivnostne bolezni, simptomi, ki jih nikakor ne znajo pravilno diagnosticirati, največkrat posledica DOLGOLETNIH stresnih situacij.
Tako se je tudi rodila nova interdisciplinarna veda PSIHONEVROIMUNOLOGIJA, ki se ukvarja predvsem s skrivnostnimi sistemskimi obolenji, ki jih nikakor ne moremo umestiti v obstoječi nam znani sistem obolenj. Med tovrstna skrivnostna obolenja spadajo različne nevrodegeneracije, psihoze, alergije, avtoimune bolezni, bolezni srca in ožilja,prebavil, pa tudi razvoj raka.
STRES deluje na organizem VEDNO ENAKO
Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:
- že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,
- vsakodnevne službene obveznosti – prikrite grožnje in ustrahovanja, negotovost, pravočasno odgovarjanje na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,…
- izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
- vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.
Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov!
Kako se telo odzove na stres
1. Enostavno povedano telo se “postavi” v višjo prestavo. Tako kot avto, potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti , ali da “teče” kakor hitro zmore.
Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM skozi možganske živčne celice v vse organe tvojega telesa!
2. Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.
- Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi (“prenašalka goriva”).
- Kortizol najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih.Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.
- Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.
Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.
Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!
Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobro došla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.
DOBRO JE VEDETI, da se vsak organizem odzove drugače, saj je odvisno od njegove genetske zasnove (“šibkosti” določenih organskih sistemov), okolja in starosti. Glede na “šibke, bolj ogrožene” organe, se v posameznem organizmu lahko začnejo razvijati določeni degenerativni procesi prav na tem organu.
Upravljajmo stres!
- S stresi živimo ves čas!
- Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!
- Naučimo se razbrati kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!
- Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij temveč katere snovi smo pojedli!
- Vzpostavimo bioritem hranjenja!
Ko nastopi stres, ga lahko obvladamo! 1. Ustavimo se, GLOBOKO IN MIRNO ZADIHAJMO! 2. DIHAJMO vsaj 20-krat 3. MISLIMO SAMO NA ŠTETJE VDIHOV IN IZDIHOV ! Naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Tudi pravilno dihanje je samo veščina, ki se jo naučimo. Tako smo se naučili brati, pisati, računati, kolesariti, rolkati,….. VAJA DELA MOJSTRA: Vaje večkrat ponavljajmo. Lahko tudi skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (joga, hoja,) tako telo “naučimo”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks). |
Vir: Mayo Clinic, september2006
Vabljeni na forum Oksidativni stres, kjer se lahko posvetujete glede stresa. Svetuje Miša Komar Žiberna, univ. dipl. biol.
