fbpx

Strateške usmeritve slovenskega zdravstva za izhod iz krize

Zdravila in zakonodaja, Zdravje in bolezni

Zdravniške organizacije predstavile Strateške usmeritve slovenskega zdravstva za izhod iz krize.

V sredo, 12.2.2014, so Zdravniške organizacije ZZS, SZD, FIDES, SZZZS organizirale javno predstavitev dokumenta Strateške usmeritve slovenskega zdravstva za izhod iz krize, katerega namen je konkretizirati ukrepe za izboljšanje in vzpostavitev vzdržnosti zdravstvenega sistema in varnosti pacientov. Osnovna paradigma dokumenta je ohranitev univerzalnega dostopa do zdravstvenih storitev ob vedno večjem in hitrejšem razvoju medicine, pri tem pa tudi izboljšanje dostopnosti z ukrepi za odpravo čakalnih dob.

Prim. Andrej Možina dr. med., predsednik ZZS je dejal: »Slovensko zdravstvo je po svoji kakovosti še  primerljivo z EU državami. Uvrščamo se v povprečje držav EU po primerjalnih analizah. Toda več kot 10 letno odlašanje z zdravstveno reformo kaže vse večje težave zaradi pomanjkanja finančnih virov,  pomanjkanja  zdravnikov in vse večjega odstopanja in nesledenja sodobnim sistemom načrtovanja in upravljanja zdravstva v EU in drugih razvitih državah. Proces sledenja sodobni in razvojni medicini je nujno potrebno uskladiti z novimi finančnimi viri v okviru sprememb ureditve zdravstvenega zavarovanja. Za doseganje tega cilja ocenjujemo, da bi družba morala za zdravstvo namenjati med 10,5 in 11 % BDP, kot je to v državah s primerljivo ravnijo zdravstvenih pravic.«

Prof. dr. Pavel Poredoš, dr.med., predsednik SZD je poudaril: »Najvišja strokovna telesa v državi in regulatorji zdravstva še niso vzpostavili nujno potrebnega dialoga  glede strokovnih prioritet, standardnih oblik zdravljenja, materialov in postopkov diagnostike. Z hitrim napredkom medicine in novih tehnologij je ključnega pomena odločitev stroke, katere novosti uvesti v standardne oblike zdravljenj in katere opuščati ali pa uvrstiti med storitve z nizko dodano vrednostjo. Nedelovanje najvišjih strokovnih teles (RSK pri MZ) je eden večjih razlogov za krizo slovenskega zdravstva.»

Helena Mole, dr. med., predsednica SZZZS, je poudarila: »Delež zdravnikov, ki so zaposleni v zasebnih zavodih z bolnišnično in operativno dejavnostjo je majhen, po številu bolniških postelj v zasebnih ustanovah pa je Slovenija praktično na repu evropskih držav. Zasebni izvajalci v zdravstveni sistem v obliki prostorov in opreme vlagajo lastna sredstva, česar jim država ne priznava. V primerjavi z javnimi zavodi so zaradi tega v izrazito neenakopravnem položaju, čeprav je poraba javnih sredstev pri koncesionarjih bolj pregledna in učinkovita. Vse ankete in raziskave do sedaj kažejo, da je zadovoljstvo pacientov s storitvami pri zasebnikih je praviloma večje, kot pri ostalih izvajalcih.«

Bojan Popovič, dr. med., univ.dipl, prav., je predstavil model razdelitve košarice pravic iz obveznega zdravtsvenega zavarovanja na košarici OZZ-A in OZZ-B, ki tudi znotraj Slovenije vzpostavlja pravila iz direktive o čezmejnih zdravtsvenih storitvah. Košarica OZZ-A pokriva glavarino v osnovnem zdravstvu ter vse bolnišnične storitve, ki zahtevajo prenočitev v bolnišnici in uporabo drage opreme in se v celoti pokrivajo iz OZZ. Košarica OZZ-B pokriva vse ostale storitve, ki jih je potrebno opraviti v 30 dneh, obravnavo najpomembnejših kroničnih boleznih, praventivne programe. Ta del storitev se liberalizira, pacienti pa bi dobili do standardizirane cene strošek povrnjen iz OZZ. Za preostale storitve se vzpostavi sistem dodatnih zavaravanj, medtem ko se današnje dopolnilno zavarovanje ukine.

Konrad Kuštrin dr. med., predsednik FIDES je dejal.«Glede na navedene okoliščine menimo, da je prišel čas, da se standardi implementirajo tudi v kolektivni pogodbi. FIDES, Zdravniška zbornica Slovenije in Slovensko zdravniško društvo so izvedli obsežen projekt zdravniških in zobozdravniških standardov, katerega rezultat je Pogodba o zdravniških in zobozdravniških standardih, ki je bila podpisana dne 13.9.2011, objavljena pa kot t.i. Modri knjigi standardov  in normativov zdravnikov in zobozdravnikov . Predlagamo spremembo plačnega sistema zdravnikov s posodobitvijo sistema napredovanj, uvedbo transparentnih pravil glede variabilnega dela plače, odpravo limita za uvrščanje zdravniških delovnih mest v plačne razrede.


Sledite nam