fbpx

Ste že slišali za frazo »Ti si tako OCD?« Kaj pomeni?

Bolezni, Zanimivo

Čeprav lahko simptomi občasno postanejo manj izraziti, je OKM kronična motnja. Ker obstajajo učinkovite metode …

V Sloveniji je ozaveščenost o motnji tako nizka, da veliko ljudi trpi v nezavedanju, da jo ima.

Zagotovo ste že kdaj slišali frazo »you are so OCD«, v prevodu »Ti si tako OKM«. Pojavlja se v serijah, filmih in družabnih omrežjih. Morda se spomnite nerodnega televizijskega detektiva Monka, ki je imel okm. Ozaveščenost o obsesivno-kompulzivni motnji je čez lužo precej večja, medtem, ko so pri nas oboleli z motnjo v svoji diagnozi precej sami. Težava pa je v tem, da veliko ljudi pred postavitvijo diagnoze s tem živi po več let, dokler ne pride do faze, kjer močno omejuje vsakdanje življenje. Posledično tudi stroka ni dovolj izobražena o primernem zdravljenju.

»V svoji glavi imaš ves čas misli, ki so čedalje bolj represivne. Če ne boš premaknil tega kozarca za centimeter, se bo tvojemu bližnjem zgodila nesreča ipd. Strašijo te in čeprav se zavedaš okolice in si popolnoma racionalno bitje, jih ne znaš ignorirati,«

nam je zaupala bralka s to motnjo.

get-to-grips-with-ocd-704x400

Kaj je OKM?

Kot že pove ime samo, ima obsesivno-kompulzivna motnja dva dela; obsesije in kompulzije. Najpogosteje, v kar v 90 odstotkih, se oboleli soočajo z obema simptomoma. Najprej sledi prisilna misel, ki sproži dejanje (impulz). Obsesivni in kompulzivni simptomi zavzamejo veliko časa, saj se lahko posameznik pri enem enostavnem opravilu zadrži tudi več po več ur. Ljudje z OKM večinoma poskušajo skriti svoje težave in v tem so izjemno uspešni. Glavna razloga sta sram in občutek, da jim ne more nihče pomagati. Pomoč poiščejo šele tedaj, ko simptomi postanejo tako hudi, da jih ne morejo več nadzirati, zatrjujejo na inštitutu Karakter.

Obsesije so ponavljajoče se vsiljive misli, impulzi in podobe, ki s svojo vztrajnostjo in trdovratnostjo povzročajo hudo tesnobo. Osebe jih poskušajo ignorirati, zatreti ali nevtralizirati z drugo mislijo ali dejanjem (kompulzija). Čeprav so vsiljive misli neprostovoljne, moteče in pogosto odbijajoče, jih oseba prepoznava kot svoje lastne misli, navaja Inštitut za razvoj človeških virov (IRČV).

Kompulzivna dejanja ali rituali imajo obliko stereotipno ponavljajočih se vedenj (denimo umivanje rok) ali mentalnih dejanj (denimo štetje razpok na pločniku). S kompulzivnim ponavljanjem oseba poskuša preprečiti tesnobo ali neželen dogodek, za katerega se boji, da se bo zgodil. Kompulzije so pretirane, niso namenjene zadovoljitvi in niso povezane z realnostjo. Čeprav oseba tovrstno vedenje prepoznava kot nesmiselno in neučinkovito ter se mu poskuša postaviti po robu, je impulz premočan.

Simptomi OKM-JA

Poznamo več vrst in simptomov okm-ja, med katerimi so po IRČV najpogostejše;

Najpogostejše vsiljive – obsesivne misli:

  • vsiljive – obsesivne misli
  • strah pred okužbo ali umazanijo
  • urejenost in simetričnost
  • agresivni ali grozljivi impulzi
  • seksualne predstave ali misli
  • verske misli

Najpogostejša prisilna – kompulzivna vedenja:

  • pranje in čiščenje
  • štetje
  • preverjanje
  • zahtevno prepričevanje
  • ponavljanje istih dejanj

Ljudem najbolj znan simptom motnje je čiščenje, zavedanje le-tega pa je bolnikom povzročilo veliko preglavic, saj so tretirani enodimenzionalno. Veliko obolelih sploh ne trpi za tem simptomom, ljudje pa danes pogosto pripišejo motnjo že vsakemu urejenemu človeku. Za primer lahko pogledamo serijo Monk, ki na prvi pogled daje vtis, da o tej motnji razširja glas, vendar bolj širi predsodek. Pri glavnemu liku serije, nerodnemu detektivu, lahko opazimo samo obsedenost s čistočo, medtem ko prisilne misli niso prikazane. »Prikažejo le »lepi« del, ne pa krute resničnosti, ko nekdo zaradi tega trpi in se čez dan utrudi. Zaboli me, ko slišim, da ljudje to frazo izrabljajo, da je nekdo, ki je urejen, že okm, ker je to vedno rečeno v smehu. Realnost je grozna in zaradi tega trpim, zato to ni smešno in tega nima vsak čist človek. Moraš biti borec,« je še dodala naša bralka.  

Pri obsesivnih mislih pa ne gre za dejansko »slišanje« glasov kot pri shizofreniji, ampak samo za misli. Obsesivno-kompulzivna motnja je ena redkih motenj, kjer se je bolnik zaveda in je popolnoma racionalno razmišljujoč. Zanimivo je, da se pojavi pri ljudeh z visokim inteligenčnim kvocientom in čustvenim ljudem, saj so bolj sprejemljivi za zunanje dražljaje, vonjave in slike.

Vzroki

Enotnega in stoodstotnega odgovora še ni, je pa več možnih dejavnikov. Nekateri znanstveniki se nagibajo k genetskim, drugi pa k psihološkim dejavnikom.

Genetski vpliv naj bi obstajal, vendar v manjši meri. Dednost naj bi bila relavantna v tretjini primerov. Pogostejša razlaga pa je, da imajo posamezniki nižjo stopnjo hormona serotonina v možganih, kar zmanjša možnost racionalnega mišljenja.

Psihološki dejavniki naj bi vključevali stresne dogodke, potlačena čustva, strah, prepire v družini ali travme.

Kdaj se pojavi?

Pojavi se lahko kadarkoli, v predšolskem obdobju ali odraslosti. Večina obolelih opazi simptome že v otroštvu, razcvetijo pa se v odraščajoči dobi. Ozaveščenost je pomembna težava družbe, saj bolniki tako odlašajo ali celo ne vedo za zdravljenje.

Diagnoza in zdravljenje

Za zdravljenje se je kot najbolj učinkovita izkazala vedenjsko-kognitivna terapija. V redkejših primerih pa se zdravi tudi z zdravili. Čeprav lahko simptomi občasno postanejo manj izraziti, je OKM kronična motnja. Ker obstajajo učinkovite metode zdravljenja, je tudi življenje z njo lahko lažje. OKM simptomi (ni)so popolnoma ozdravljivi s pogovorom, vendar so v veliko pomoč.

Zanimivo iz foruma:

Obsesivno kompulzivna motnja?

Obsesivno kompulzivna motnja – KRIZNO


Sledite nam