Ste vedeli, da je ris v Sloveniji ogrožena vrsta?

Dom & prosti čas, Obvestila, Otroški svet

Celotna populacija risov v Sloveniji izhaja iz treh parov ponovno naseljenih živali, ki so vse prihajale iz istega območja (nekatere med njimi so bile celo sorodne).

Ris, kratkorepi plenilec

Risi kar izžarevajo svojo plenilsko naravo. Že za njihovim ploskim mačjim obrazom se skriva ena od ključnih anatomskih prilagoditev uspešnega lovca. Risi imajo namreč na vsaki strani vsake čeljusti le po dva ličnika in en kočnik, kar je mnogo manj kot pri izvorni zobni formuli zveri (4 ličniki in 3 kočniki). Tako imajo risi lahko krajšo čeljust, učinkovitejše čeljustne mišice in posledično izredno močan ugriz. Kot večina mačk lahko hodijo komaj slišno zaradi skritih krempljev, nato pa kremplje sprožijo v naskoku na plen. Njihova ušesa zaznajo širši frekvenčni razpon zvokov in mnogo tišje zvoke, kot jih zazna človeško uho.

Največja grožnja populaciji risov v Sloveniji je parjenje v sorodstvu

Celotna populacija risov v Sloveniji izhaja iz treh parov ponovno naseljenih živali, ki so vse prihajale iz istega območja (nekatere med njimi so bile celo sorodne). Parjenje v sorodstvu neposredno vpliva na nižjo sposobnost dolgotrajnega preživetja populacije, pogosteje prihaja do določenih bolezni. Danes so si vsi naši risi sorodni, kot bi bili bratranci in sestrične.

Glede na razpoložljive podatke lahko sklepamo, da število risov še vedno upada in da danes v Sloveniji živi le še okoli 15 odraslih živali. Edina rešitev zanje je t.i. „osvežitev krvi“ – priselitev novih živali iz druge populacije, s čimer bi zagotovili sveže gene. Vrsta bo sicer najverjetneje na naših tleh ponovno izumrla. Zato so v letu 2017 začeli s projektom LIFE Lynx, katerega glavni cilj je doseliti 14 risov v Slovenijo in na Hrvaško, V projektu sodeluje 11 organizacij iz petih držav: Slovenije, Hrvaške, Italije, Slovaške in Romunije. Projekt vodi Zavod za gozdove Slovenije, iz Slovenije pa v projektu kot enakovredni partnerji sodelujejo tudi Lovska zveza Slovenije, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ter Zavod RS za varstvo narave.

Ste vedeli? Risi v ZOO LJUBLJANA:
  • Zakopavajo hrano, ki je ne pojedo.
  • Se najraje hranijo s prepelicami.
  • So ohranili naravne nagone in včasih uplenijo kakšno ptico.

Pomagajmo risom, ki so v Sloveniji ogrožena vrsta

Podjetje Kraš bo v času od 1.9.2018 do 30.9.2018 del sredstev od vsakega prodanega izdelka Životinjsko carstvo namenil Živalskemu vrtu Ljubljana, ki ima pomembno vlogo pri ozaveščanju javnosti o ogroženosti risa v Sloveniji in s tem nudi podporo naravovarstvenim aktivnostim za njegovo ohranitev.

Svoj košček k dobrodelnemu mozaiku pa lahko dodajo tudi vaši najmlajši, saj bodo na Facebook strani Kraš Slovenija za vsako narisano risbo živali, prav tako prispevali v sklad za pomoč risom.

 


Sledite nam


Hčerkin dnevnik (A Daughter’s Journey) s podnapisi