Starost ni bolezen

anonimni uporabnik, 27. oktober 2015
Ostalo

Delež starejšega prebivalstva zelo hitro narašča tako v Sloveniji, kot skoraj povsod po svetu.

Delež starejšega prebivalstva zelo hitro narašča tako v Sloveniji, kot skoraj povsod po svetu. V časih našega velikega pesnika dr. Franceta Prešerna, je bila povprečna življenjska doba na slovenskem približno 40 let. V 80. letih prejšnjega stoletja je bilo po statističnih podatkih v Sloveniji že 10% prebivalstva starejšega od 65 let, leta 2004 pa je delež starejših znašal že 15%. V letu 2010 je bilo starejših od 65 let že 16% vseh prebivalcev Slovenije.

iG old

Trend naraščanja števila starejših prinaša s seboj vrsto sprememb, ki vplivajo na naše okolje. Dolga življenjska doba je dosežek družbenega standarda, ki hkrati predstavlja nov izziv, a zahteva spremembe v načinu našega razmišljanja in ravnanja. Spreminjajo se tudi potrebe starostnikov in njihov odnos do ohranjanja zdravja.

Starejši ljudje smo, kljub temu, da živimo v boljših življenjskih razmerah bistveno dlje, posebno ogrožena skupina. Ogroženost je lahko posledica starostnih telesnih sprememb, in razširjenosti nenalezljivih kroničnih bolezni, zaradi česar jemljemo več zdravil sočasno. Poraba zdravil v starejšem življenjskem obdobju strmo narašča, kar pa ni vedno posledica zdravljenja bolezni, ki jih prinaša starost. Pogosto je rezultat škodljivih medsebojnih učinkov zdravil ali pa njihove nepravilne uporabe. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja so tako pogosto potrebna nova dodatna zdravila.

Da bi živeli dolgo in zdravo, moramo predvsem upoštevati pravila zdravega načina življenja, se soočiti s spremembami organizma, ki jih prinaša starost in jih sprejeti. Da bi v čim večji meri ohranili zdravje in dobro počutje moramo upoštevati spoznanja gerontološke stroke, ki nas uči, kako ob staranju ohranjati telesno in duševno čilost in upoštevati spoznanja sodobne farmakoterapije, ki pomeni zdravljenje bolezni z racionalno uporabo zdravil.

Predvsem pa moramo ovreči mnenje rimskega filozofa Seneke, ki je trdil, da je starost že sama po sebi bolezen. Starost ni bolezen, starost je stanje!

Kakšne so spremembe organizma v starosti?

Ko se človek stara, prihaja do sprememb, ki so lahko bolj ali manj izrazite. Te spremembe so lahko fiziološke, ki se odražajo kot slabšanje funkcij notranjih organov, ali pa so funkcionalne, ki se nanašajo predvsem na degenerativne bolezni, ki prizadenejo sklepe in njihove pomožne strukture, zmanjšano gibljivost, težave z zobmi, inkontinenco, okvare vida in sluha,…

Fiziološke spremembe organizma v starosti

Ko se človek stara, postajajo nekateri življenjsko pomembni organi v telesu vse občutljivejši. Zaradi upočasnjene presnove in izločanja zdravil se spreminja odziv starejšega organizma na zdravila.
Z leti prihaja do zmanjšanega pretoka krvi skozi jetra, ledvice in možgane.
Zaradi zmanjšanega pretoka se zmanjša aktivnost jetrnih encimov, čemur sledi upočasnjena presnova ter zmanjšana zmožnost jeter za spreminjanje kemične zgradbe mnogih zdravil in njihove razgradnje. Tako se v krvi zvišajo vrednosti učinkovin zdravil, ki delujejo tako močneje in dalj časa.
Zmanjšan pretok krvi skozi ledvica pomeni zmanjšano zmožnost ledvic za odstranjevanje škodljivih snovi in presnovkov zdravil. Pri 85. letih delujejo ledvica pol toliko učinkovito kot pri 35. letih, zaradi česar se podaljša čas izločanja zdravil.
Spremembe v starajočih se možganih zmanjšujejo rezervne kapacitete receptorjev na katere se vežejo zdravila, ki delujejo na centralni živčni sistem (zdravila proti bolečinam, pomirjevala, uspavala,…), kar pri normalnih odmerkih zdravila poveča njihov učinek. Zato strokovnjaki priporočajo zmanjšanje odmerkov teh zdravil na ¾ do ½ odmerka.
Zmanjšana vsebnost vode v organizmu je razlog za povišane koncentracije zdravilnih učinkovin v krvni plazmi in za počasnejše izločanje iz organizma.
Vrednost maščob se v organizmu pri določenih ljudeh poveča tudi do 30%, kar spremeni razporeditev v maščobi topnih zdravilnih učinkovin.
S starostjo se zmanjša tudi kapaciteta pljuč, to je sposobnost za prenos zraka in s tem kisika, ki ga celice našega organizma ne dobijo več dovolj. Tudi to spreminja učinkovanje zdravil in distribucijo zdravilnih učinkovin v organizmu. Posebej je to opaziti pri bolnikih z malignimi obolenji, kapjo in pri srčnih bolnikih.
Vse te spremembe organizma občutno spreminjajo odzive posameznikov na delovanje zdravil.

Kaj vpliva na delovanje zdravil poleg starostnih sprememb?

Na delovanje zdravil vpliva vrsta dejavnikov, ki pa imajo v starejšem življenjskem obdobju še večji pomen. Mednje sodijo genetski dejavniki, spol, telesna masa, kronične nenalezljive bolezni, sočasno jemanje več zdravil predpisanih na recept, samozdravljenje z zdravili, ki jih je moč kupiti brez zdravniškega recepta, nekritično jemanje prehranskih dopolnil in pa tudi hrana.

O pomenu genetskih dejavnikov je objavljena vrsta znanstveno-raziskovalnih člankov. Gre namreč za medsebojne raznolikosti posameznikov v odzivanju na zdravila zaradi raznolikosti genov, ki so odgovorni za encime, ki sodelujejo pri razgradnji zdravil v jetrih.
Razlike med moškimi in ženskami v odzivu na nekatera zdravila so splošno znane. Presnova je pri moških hitrejša in počasnejša pri ženskah. Zdravila za zniževanje povišanega krvnega tlaka delujejo pri ženskah hitreje, učinek uspaval pa nastopi počasneje. Zdravila za lajšanje bolečin delujejo v enakih odmerkih pri moških šibkeje, pri ženskah močneje. Moški imajo več beljakovin v krvni plazmi na katere se vežejo učinkovine zdravil ko dospejo v plazmo in v vezani obliki ne delujejo. Delujejo šele, ko se sprostijo z beljakovin in gredo na mesto delovanja.
Kronične nenalezljive bolezni kot so degenerativne revmatične bolezni, sladkorna bolezen,… dodatno vplivajo na učinkovanje zdravil za zdravljenje drugih bolezni, zaradi česar je potrebna posebna pozornost pri izbiri zdravil, določanju odmerkov in režimu jemanja zdravil.

Katere bolezni najpogosteje prizadenejo starejše?

merjenje-krvnega-tlaka-640Med bolezni, ki najpogosteje prizadevajo predvsem starejše, prištevamo popuščanje srca, zvišan krvni tlak, povišane vrednosti maščob v krvi, bolezni jeter in ledvic, osteoporozo, sladkorno bolezen Tipa II in maligna obolenja.
Poleg bolezni, ki nastopajo skoraj izključno pri starostnikih in jih imenujemo geriatrični sindrom ali geriatrične bolezni, jih prizadenejo še bolezni, ki se pojavljajo pri ljudeh vseh starosti.
Vse to vodi do pojava, ko nastopa več bolezni hkrati, ki jih je potrebno zdraviti. Sočasno jemanje več zdravil pa poveča tveganje za medsebojno škodljivo delovanje med zdravili in neželene reakcije za katere so starejši bolniki bistveno bolj dovzetni. Tveganje za neželene učinke zdravil, ki bi sicer nastopili v manjši meri, se tako povečuje.

Kakšna je verjetnost tveganja neželenih učinkov ob sočasnem jemanju več zdravil?

Raziskave v slovenskem prostoru so pokazale, da je delež bolnikov, ki jemljejo več kot 5 zdravil hkrati presenetljivo velik. Tudi ob upoštevanju dejstev, da se pri nekaterih bolnikih uporablja kombinirana terapija pri zdravljenju določene bolezni, je ta podatek zaskrbljujoč. Kljub temu, da vse reakcije niso enako pomembne, so v literaturi opisane vrednosti visoke. Tako je:
– 16% verjetnosti interakcije pri jemanju 3. zdravil hkrati;
– 50% verjetnosti interakcije pri jemanju 5. zdravil hkrati;
– 72% verjetnosti interakcije pri jemanju 6. zdravil hkrati;
– 100% verjetnosti interakcije pri jemanju 7 in več zdravil hkrati.
Sočasno jemanje več kot 4-6 zdravil je stanje, ki ga definiramo kot polipragmazijo oziroma polifarmacijo.
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2004 je v Sloveniji jemalo:
– več kot 30% bolnikov starejših od 65 let več kot 5 zdravil hkrati;
– približno 13.000 bolnikov iz iste skupine več kot 10 zdravil hkrati;
– nad 1.000 bolnikov več kot 15 zdravil hkrati, med tem, ko je ta podatek za leto 2009 navajal že več kot 2.000 bolnikov.

Katere interakcije med zdravili poznamo?

Ob sočasnem jemanju nekaterih zdravil se lahko poveča učinek enega od njih. Tak učinek nastopi na primer, če vzamemo zdravilo proti alergiji obenem z zdravilom za boljši spanec. Učinka obeh se seštejeta in delovanje je lahko premočno.

Lahko se učinek enega od zdravil občutno zmanjša. Tak primer nastopi, če sočasno vzamemo na primer zdravilo za zniževanje povišanega krvnega tlaka – Gopten, z zdravilom proti bolečinam ali vnetju (acetilsalicilna kislina v Aspirinu, ali indometacin). V tem primeru je možna oslabitev hipotenzivnega učinka Goptena in njegovega ugodnega učinka na simptome srčnega popuščanja. V nasprotnem primeru pa ob sočasnem jemanju Goptena z zdravili za zdravljenje sladkorne bolezni nastopi izrazito znižanje krvnega sladkorja zaradi Goptena.

Zdravila 8V določenih primerih pa lahko pride do podvajanja učinka obeh zdravil. To se zgodi na primer, če hkrati vzamemo zdravilo za lajšanje bolečin in zniževanje povišane telesne temperature – Lekadol in Coldrex, ki delujeta na isti način. V tem primeru smo zaužili preveliko količino učinkovine paracetamol, kar lahko povzroči okvaro jeter.

Pri sočasnem jemanju nekaterih zdravil pa lahko nastopi nasprotni učinek, kot smo ga pričakovali. Bolniki, ki jemljejo zdravila za odvajanje vode iz telesa (diuretike), ne smejo na primer istočasno vzeti zdravila za zdravljenje revmatskih bolezni – Ibuprofena, ki močno zmanjša diuretično delovanje prvega zdravila.

Pri zdravilih, ki vsebujejo učinkovino simvastatin in znižujejo povišane vrednosti maščob v krvi ne smemo na primer istočasno vzeti zdravila za sistemsko zdravljenje gljivičnih obolenj (Sporanox). Vrednost prvega zdravila se v tem primeru močno zviša, kar lahko privede do miopatije – bolečin v mišicah, oslabelosti mišic in krčev, v hujših primerih pa lahko nastopijo težave, ki privedejo tudi do akutne odpovedi ledvic. To je samo eden od primerov opisanih v navodilu za uporabo zdravil, ki vsebujejo simvastatin.

Pri nekaterih zdravilih za zdravljenje srca in ožilja, ki vsebujejo na primer učinkovino digitalis (na primer Lanitop), se ne priporoča sočasno jemanje kalcija ali zdravil za odvajanje vode, kar bi lahko povzročilo toksično delovanje digitalisa in aritmijo srca. V primeru sočasnega jemanja digitalisa in zdravil za odvajanje vode, pa pride do zmanjšanega učinka zdravila za srce.

Tudi pri zdravilih za zniževanje povišanega krvnega tlaka je potrebno paziti še posebej pri sladkornih bolnikih, ker sočasno jemanje zdravil za zniževanje sladkorja v krvi in zniževanje tlaka lahko privede do hipoglikemije. Do dodatnega znižanje krvnega tlaka lahko privede tudi sočasno jemanje zdravil za lajšanje revmatičnih težav. To so nesteroidni antirevmatiki, ki jih običajno označujemo s kratico NSAR.

Zdravila za lajšanje revmatičnih težav (na primer Naklofen, Olfen, Voltaren,…) povečajo učinek zdravilom za srce, ki vsebujejo digoksin in zmanjšajo učinek zdravil za odvajanje vode iz telesa. Z zdravili, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino (na primer Aspirin) pa povzročajo krvavitve iz prebavnega trakta.

Posebna previdnost pa je potrebna pri sočasnem jemanju zdravil za preprečevanje strjevanja krvi, ki vsebujejo učinkovino varfarin (na primer zdravilo Marevan). Skoraj vsa zdravila, ki bi jih jemali sočasno, vplivajo na strjevanje krvi tako, da nižajo ali pa višajo strjevalni učinek ali pa negativno učinkujejo na dodano zdravilo.

Opisala sem samo nekaj primerov škodljivega učinkovanja med zdravili če jih jemljemo sočasno ali naenkrat skupaj. S temi primeri bi rada opozorila bolnike na pomembnost upoštevanja navodil zdravnikov ali farmacevtov in pa na dosledno prebiranje navodil za uporabo zdravil, ki so priložena zdravilu. Še posebej je pomembno, da tisti bolniki, ki morajo dnevno jemati več različnih zdravil, preberejo poglavje o medsebojnem učinkovanju zdravil, ki je v vsakem navodilu za uporabo zdravila. Ob katerikoli nejasnosti pa naj se brez zavor oglasijo v lekarni in prosijo farmacevta za dodatna pojasnila in navodila. Pomoč v obliki pojasnjevanja je farmacevtova dolžnost.

Kaj še lahko vpliva na delovanje zdravil?

Poleg zdravil, ki jih predpiše zdravnik, pogosto posegamo tudi po zdravilih, ki jih je moč dobiti v lekarnah brez recepta. Ljudje v tretjem življenjskem obdobju veliko bolj skrbijo za svoje zdravje in ravno ta skrb in pogosta uporaba zdravil, ki jih jemljejo po lastni presoji dodatno vodi v polifarmacijo in s tem do interakcij med zdravili. Tako lahko bolniki sami otežijo ali pa celo izničijo uspehe vodenega zdravljenja. Velikokrat pa so učinki dodatnih zdravil zaradi interakcij tudi škodljivi.
Tako na primer lahko zdravilo Aspirin pojača učinek celi vrsti zdravil, na primer antidiabetikom, digoksinu, nesteroidnim antirevmatikom,…. in oslabi učinek zdravilom
za zdravljenje gihta, nekaterim diuretikom in nekaterim zdravilom za zniževanje krvnega tlaka.

Tudi prepričanje, da je vse, kar prihaja iz narave neškodljivo in varno, že dolgo ne drži več. Šentjanževka, ki jo poznamo kot naravni antidepresiv, niža koncentracijo zdravilom v krvi in tako zmanjšuje njihovo delovanje. Glog v kombinaciji z zdravili za srce zvišuje krvni tlak. Česen povzroča krvavitve ob sočasnem jemanju zdravil proti strjevanju krvi in zdravil za lajšanje revmatičnih težav.

Posebno poglavje pa so prehranska dopolnila. Starejši ljudje postajajo ciljna skupina za trženje teh izdelkov, ki niso zdravila, a se jim v veliki meri v nasprotju z zakonom pripisujejo zdravilne lastnosti. Nekritično in mnogokrat tudi strokovno zelo vprašljivo reklamiranje prehranskih dopolnil vodi v pospeševanje prodaje, bolnikom pa lahko naredi veliko škode.
Nekatera prehranska dopolnila, ki vsebujejo na primer liste rastline Ginko bilobe, ki se uporabljajo za izboljšanje prekrvavitve možganskih žil, lahko ob sočasnem jemanju zdravil proti sladkorni bolezni ali zdravil proti strjevanju krvi in še nekaterih drugih, le tem močno zvišajo učinek, kar je v določenih primerih lahko usodno.
Ginseng, ki se priporoča pri srčnem popuščanju, zavira strjevanje krvi in viša učinke celi vrsti zdravil, kot so na primer pomirjevala, zdravila proti strjevanju krvi, zdravila za srce, zdravila za lajšanje revmatičnih težav,…

Tudi hrana lahko vpliva na delovanje zdravil. Učinke zdravil lahko zveča, zmanjša ali pa tudi izboljša prenašanje zdravil. Zaradi nepravilnega uživanja hrane lahko postanejo zdravila neučinkovita, lahko pa nastopijo tudi resni neželeni učinki.
Tako na primer gastroresistentnih oblik zdravil nikoli ne jemljemo obenem s hrano.
To so tiste oblike zdravil, ki ne smejo razpasti v želodcu, kar je razvidno iz označbe na embalaži zdravila.
Zdravil proti strjevanju krvi ne jemljemo s hrano, ki vsebuje K – vitamin. To je listna zelenjava (kodrasti ohrovt, brstični ohrovt, špinača), kivi, avokado, ovseni kosmiči,….
Zdravil za srce ni dobro jemati s hrano, ki vsebuje vlaknine. Zdravil proti depresiji pa ne z mlekom in siri.

Zdravila vedno jemljemo z vodo, ne s sokovi in ne s kavo. Kava vsebuje čreslovine, ki vežejo nase učinkovine in zdravilom manjšajo učinek. Za grenivkin sok pa velja posebno opozorilo, da naj se ne jemlje sočasno z zdravili, ker spremeni metabolizem zdravil in povzroči njihovo preveliko koncentracijo v krvi, tako zviša učinke zdravil in poveča tveganja za neželene učinke zdravil.

Sklepna misel

Da bi živeli dolgo in da bi nam uspelo v čim večji meri ohranjati naše zdravje in dobro počutje moramo ravnati racionalno. Vsaka bolezen, ki terja zdravnikovo intervencijo, se običajno ob zaključku konča z receptom, na katerem je predpisano zdravilo. Pri odločanju o terapiji in izbiri zdravila zdravnik vedno tehta razmerje med koristjo in tveganjem, ker skoraj ni zdravila, ki ne bi imelo nobenega neželenega učinka.
Da bi bilo zdravljenje uspešno, je zelo pomembno, da bolnik in zdravnik dobro sodelujeta in da bolnik zdravniku zaupa. Pravilno jemanje predpisanega zdravila je za uspeh zdravljenja nujno. Zato farmacevti poudarjamo, da so vse pomembne informacije napisane v navodilu za uporabo zdravila in da jih je potrebno dosledno upoštevati. Zato ne zavrzite navodil, shranite jih in jih večkrat preberite.
Da bi živeli dolgo, ne postanite žrtev nekritičnih reklam, in ne posegajte po izdelkih na počez, ki vam obljubljajo najmanj zdravje, mladost in še kaj.
Ne pozabite, starost ni bolezen, starost je stanje in čas, ko končno lahko nekaj naredimo tudi zase. Prof. dr. Hubert Požarnik je v svoji knjigi Umetnost staranja zapisal, da pozna dva načina za podaljšanje življenja in večjo čilost v poznih letih.

»Prvič: živeti moramo tako, da se izogibamo vsemu, kar povzroča bolezenske oblike staranja. Drugič: pravočasno in učinkovito moramo zdraviti bolezni, ki se nas lotijo«.

starejsi-par-srce-ozilje

Foto: Instagram

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
164,432
14.03.2024 ob 18:20
296,669
29.03.2024 ob 11:50
112,967
28.10.2022 ob 14:48
Preberi več

Več novic

New Report

Close