Štirje obrazi iste bolezni – ankilozirajoči spondilitis

Bolezni, Zdravje in bolezni

Ankilozirajoči spondilitis je kronična revmatična vnetna bolezen, ki prizadene predvsem hrbtenico ter sklepe, ki vpenjajo hrbtenico v medenico…

Ankilozirajoči spondilitis je kronična revmatična vnetna bolezen, ki prizadene predvsem hrbtenico ter sklepe, ki vpenjajo hrbtenico v medenico – to so  sakroiliakalni sklepi, pravi prim. doc. dr. Artur Pahor, dr. med., specialist interne medicine in predstojnik Revmatološkega oddelka UKC Maribor. »Sodi v skupino seronegativnih spondiloartritisov, med katere sodijo še reaktivni artritis, psoriatični artritis in enteropatični artritis. Za vse te bolezni je značilno, da imajo gensko predispozicijo, povezani so z genom HLA – B27.

Spremembe se lahko pojavljajo tako v predelu hrbtenice, kakor tudi v predelu sklepov. Kadar so prizadeti sklepi, gre največkrat za prizadetost večjih sklepov. Pogosto so prizadete tudi enteze narastišča kit ob kost. Seronegativnost pomeni, da pri teh bolnikih ni prisotnega revmatoidnega faktorja, ki je sicer značilen za najpogostejšo vnetno revmatsko bolezen, to je revmatoidni artritis.

Ankilozirajoči spondilitis prizadene približno 0,5 do 1 % prebivalstva, navaja naš sogovornik. Moški obolevajo 3 – 5 krat pogosteje kakor ženske. V več kot 90 % je bolezen povezana z genom HLA – B27. Vzrok bolezni ni znan, osnovni bolezenski proces pa je entezitis, to je vnetje narastišč mehkih tkiv ob kostne strukture. Čez čas omenjena mehka tkiva fibrozirajo, v vezivno tkivo se nalaga kalcij in pride do  zakostenevanja.«

Gibanje prinese izboljšanje

Bolniki tožijo zlasti za bolečinami v spodnjem delu hrbtenice, te se pojavljajo zlasti ponoči in ob mirovanju, ob gibanju pa se stanje izboljša. Čez čas se pojavi zmanjšana gibljivost hrbtenice in zmanjšana razteznost prsnega koša. Bolezen včasih prične tudi z vnetjem večjih sklepov (kolčni, kolenski, ramenski) ali z vnetjem narastišč, zlasti v predelu Ahilovih tetiv, medrebrnih mišic in mehkih tkiv stopala. Poleg sklepov in hrbtenice lahko bolezen prizadene tudi notranje organe, najpo-gosteje opazujemo vnetje oči, in sicer šarenice in ciliarnika.

Redkeje so prizadete velike žile (aortitis) ali drugi notranji organi. Diagnozo postavimo na podlagi klinične slike, kadar tipična bolečina traja vsaj 3 mesece, ob zmanjšani gibljivosti hrbtenice in rentgenskih znakih sakroileitisa (vnetja sklepov, ki vpenjajo hrbtenico v medicino). Omenjeni znaki so dokaj pozni, zato se v zadnjem času pojavljajo novi kriteriji, ki upoštevajo tudi gensko predispozicijo HLA – B27 ter zgodnje vnetne spremembe  v predelu sakroiliakalnih sklepov, ki jih odkrijemo z magnetno resonanco. Cilj zdravljenja pa je ohranjanje gibljivosti hrbtenice in sklepov ter lajšanje bolečin. Zato je izjemno važno poučevanje bolnikov. Vsakodnevna telesna vadba z natančnimi vajami za ohranjanje gibljivosti je temelj zdravljenja.

»Od zdravil se uporabljajo predvsem nesteroidna protivnetna zdravila, ki vplivajo na zmanjšanje vnetnega dogajanja in tudi zmanjšajo bolečine. V kolikor le ta niso zadostna se uporabljajo v primeru prizadetosti sklepov imunomo-dulatorna zdravila, kot sta Sulfasalazin ali Metrotrexat. V primeru, da gre za prizade-tost hrbtenice, pa svetujejo uporabo bioloških zdravil, predvsem zaviralce tumorje nekrotizirajočega faktorja alfa. Omenjena zdravila predstavljajo glavni napredek pri zdravljenju te bolezni, saj lahko popolno-ma ustavijo napredovanje le-te in bistveno izboljšajo kvaliteto življenja teh bolnikov,« razlaga dr. Artur Pahor.

Pri psoritatičnem artritisu pomembno gensko testiranje

Psoriatični atritis je serološko negativna vnetna sklepna bolezen pridružena lu -skavici. »Za luskavico oboleva med 2 in 5 % prebivalstva. Od teh približno 5 – 10 % razvije tudi vnetje sklepov ali hrbtenice. Bolezen se pojavlja v enakem % pri ženskah in moških, ponavadi izbruhne pri mlajših osebah (med 30 in 55 letom starosti). Za razliko od ankilozirajočega spondilitisa je klinična slika te bolezni zelo raznolika. V večini primerov je kožna luskavica prisotna pred pojavom vnetja sklepov, redkeje se vnetje sklepov pojavi pred kožnimi spremembami. V teh pri-merih imamo velike težave pri postavitvi diagnoze. Takrat je še toliko važnejše gensko testiranje ter prisotna kožna oblika luskavice v družini.

Tipično je nesomerno vnetje sklepov. Ob tem ni nikoli prisotnih revmatoidnih vozličev. Prizadeti so lahko mali sklepi rok, vnete so lahko ovojnice kit in mehki deli prstov – takrat govorimo o klobasičnem prstu, lahko je prizadeta hrbtenica, vendar z razliko od ankilozirajočega spondilitisa, kjer je v večini primerov na začetku bolezni prizadet spodnji del hrbtenice in sakroiliakalni sklepi, so pri psoriatičnem artritisu lahko že na začetku bolezni prisotni katerikoli deli hrbtenice.

Tudi pri tej bolezni se lahko pojavljajo vnetja narastišč mehkih tkiv ob kostne strukture. Lahko se pojavlja prizadetost notranjih organov in oči.« Bolezen zdravijo podobno kakor revmatoidni artritis, kadar gre za prizadetost sklepov (imunomodulatorji, nesteroidna pro -tivnetna zdravila), najbolj učinkovito zdravilo je tudi tukaj Metrotrexat.

»V kolikor ta zdravila ne zadoščajo in bolezen vseeno napreduje so tudi pri tej bolezni indicirana biološka zdravila, zlasti zaviralci tumorjev nekrotizirajočega faktorja alfa. Ob tem je potrebno poudariti, da se lahko tudi kožne spremembe ob zdravljenju s temi zdravili popolnoma umirijo, opisani pa so primeri, ko se je ob zdravljenju z biološkimi zdravili kožna oblika bolezni bistveno poslabšala. Tudi sami imamo s tem nekaj izkušenj. Za razliko od psoriatičnega artritisa se razvija reaktivni artritis, najpogosteje po okužbi sečil, spolovil, prebavil ali dihal,« pove doc.dr. Pahor.

Bolezen mlajših odraslih

To je bolezen mlajših odraslih (med 20 in 40 letom), ki imajo v večini primerov pozitiven gen HLA – B27 ter dokazano okužbo s Klamidijo, Šigelo, Salmonelo, Jersinijo, Kambilobakterjem ali drugimi manj pogo-stimi klicami. »Bolezen izbruhne največkrat 1 do 4 tedne po okužbi. Ob tem sta  največkrat prizadet en ali dva večja sklepa (kolena, gležnji, kolki).

“Lahko se pojavljajo vnetja mehkih tkiv, zlasti narastišč. Tudi tu se lahko pojavijo klobasasti prsti. Ob vnetju sklepov lahko opazujemo vnetje očesne veznice ali žilnice, vnetje v predelu ustne sluznice ter vnetje v predelu zuna -njih spolovil tako pri moških, kakor tudi pri ženskah. Za razliko od drugih spondiloatritisov pri reaktivnih artritisih opazujemo, da lahko bolezen po ozdravitvi okužbe in dravljenju s protivnetnimi nesteroidnimi zdravili, popolnoma izzveni. Kadar pride do kronične oblike bolezni uporabljamo zdravljenje z imunomodulatorji, zlasti Sulfasalazinom, redkeje z Metrotexatom. Pri tej obliki bolezni pogosto uporabljamo lokalno zdravljenje z hormoni nadledvične žleze v prizadeti sklep,« pravi doc. Dr. Artur Pahor.

Artritis ob vnetni črevesni bolezni

Vnetna črevesna bolezen se lahko poja -vlja v dveh oblikah, in sicer kot ulcerozni kolitis, ki prizadene zlasti debelo črevo, ali terminalni iliitis (Crohnova bolezen), ki lahko prizadene katerikoli del črevesja,  redkeje tudi zgornja prebavila. »Pri približno 10 % bolnikov z ulceroznim kolitisom in pri približno 20 % bolnikov z Crohnovo boleznijo se lahko pojavi vnetje sklepov ali hrbtenice. Največkrat so prizadeti kolena, kolki in gležnji, vnetje hrbtenice pa se lahko pojavi tudi pred črevesnimi težavami.

Aktivnost črevesne bolezni ne vpliva na potek sklepnega vnetja. V kolikor se bolezen pojavi pred črevesnimi kliničnimi znaki je postavitev diagnoze dokaj težka. Tudi ti bolniki imajo prisoten gen HLA – B27, rentgenske spremembe pa so, v kolikor je prizadeta hrbtenica, identične kot pri ankilozirajočem spondilitisu. Vnetje večjih sklepov, podobno kot pri reaktivnem artritisu, ponavadi ne poteka s prizadetostjo hrustanca in kosti. Govorimo o neerozivnem artritisu.

Bolezen zdravimo simptomatsko, poudariti pa je potrebno, da lahko proti vnetna nesteroidna zdravila poslabšajo črevesno simptomatiko. Zato je zelo važna uporaba imunomodulatorjev – uporablja se tako Sulfasalazin kakor tudi Metrotrexat. Pri neodzivnih bolnikih pa tudi pri tej bolezni uporabljamo biološka zdravila – zaviralce tumorjev nekrotizirajočega faktorja alfa. Tudi pri tej bolezni lahko uporabljamo lokalno zdravljenje s kortikosteroidi v prizadeti sklep,« razloži predstojnik Revmatološkega oddelka UKC Maribor.

Nediferencirani spondiloartritis: še nadaljnje raziskave

V zadnjem času ugotavljajo, da nekateri bolniki ne zagotavljajo diagnostičnih kriterijev za končno diagnozo ankilozirajočega spondilitisa, nimajo luskavice, nimajo vnetne črevesne bolezni in tudi ne moremo dokazati okužbe pred prizadetostjo sklepov. Kljub temu tožijo za bolečinami v mirovanju in ponoči v predelu ledvene hrbtenice in za občasnimi bolečinami ter tudi občasnimi oteklinami v predelu večjih sklepov. »Tako ne izpolnjujejo definitivnih kriterijev, kljub temu pa je klinična slika takšna, da bi lahko pri teh bolnikih šlo za spondiloatritis. Za razliko od ankilozirajočega spondilitisa, kjer imajo bolniki v več kot 90 % prisoten gen HLA – B 27, se pri teh bolnikih pojavlja ta gen samo v 20 do 25 %.Lahko so prisotne subtilne erozije v pre -delu sakroiliakalnih sklepov, ki pa jih z normalnim rentgenskim slikanjem ne vidimo, zato je pri teh bolnikih še toliko pomembnejše, da opravimo slikanje z magnetno resonanco.

prim. doc. dr. Artur Pahor, dr. med.,specialist interne medicine in predstojnik Revmatološkega oddelka UKC Maribor

 


Sledite nam