Spolnost po porodu

Družina, Odnosi, Zanimivo

Ženska se težko prilagodi telesnim in duševnim spremembam, povezanim z materinstvom, ter splošni izčrpanosti zaradi

Rojstvo otroka je za večino parov težko pričakovani dogodek, ki pa njihovo življenje tudi korenito spremeni. Zlasti naporno je obdobje takoj po porodu. Ta namreč na ženskem spolovilu navadno zapusti boleče – začasne, lahko pa tudi dolgotrajne – posledice, zaradi nosečnosti in poroda pa je spremenjen tudi njen hormonski ustroj. Manjše spolno poželenje je posledica naravnih zakonitosti, ki poskrbijo, da se novopečena mati popolnoma posveti novorojenčku. Partnerja se morata zavedati: spolni odnosi prve mesece po porodu ne bodo briljantni. Na to bodita pripravljena, predvsem pa – potrpežljiva.

Zaviralci libida

Porod je za žensko hormonski in čustveni šok, za celoten organizem pa izčrpavajoča izkušnja. Normalno in neizogibno dejstvo je, da po porodu začasno usahne želja po spolnosti.

Na prvem mestu zaviralcev libida po porodu so razlogi telesne narave. Pritisk novorojenčka na maternico, vagino in bližnje mišičevje pogosto povzroči natege in spontane raztrganine mišic, ki se dolgo celijo. Razboleli spodnji del telesa, raztrganine in/ali prerez presredka (epiziotomija), hemoroidi in druge poškodbe pri porodu žensko vsaj za nekaj tednov povsem odvrnejo od spolnosti. To obdobje je toliko daljše, če je bil porod zelo travmatičen. Telesne težave, ki pogosto sledijo porodu, so še suhost nožnice zaradi pomanjkanja estrogena (posledica dojenja); boleče in občutljive prsi (zaradi nastajajočega mleka ali zapletov, kot je mastitis, poleg tega lahko seksualno vzburjenje povzroči uhajanje mleka, kar utegne biti neprijetno); urinska inkontinenca (raztegovanje mišic med porodom lahko povzroči začasno uhajanje urina med kašljanjem, smehom itn.) in zaprtje. Bolečinam se pogosto pridružijo še izčrpanost (sploh če je bil porod dolg in težak), pomanjkanje spanca, ki je eden od največjih udarcev za libido, pomanjkanje časa zaradi nege otroka itn.

Velika ovira so tudi psihološki dejavniki. Prednjači slaba telesna samopodoba ženske. Nosečnost in porod njeno telo preoblikujeta in lahko se primeri, da se zaradi tega (pridobljeni kilogrami, nabrekle prsi, dojenje itn.) ne počuti več privlačna. To je lahko še posebno izrazito pri ženskah, ki zanositve niso načrtovale, pa tudi pri tistih, ki se obtožujejo za morebitne poškodbe ali prirojeno bolezen otroka. Zaradi občutka nevrednosti se utegnejo popolnoma odtujiti od partnerja in zavračajo vsakršno izkazovanje ljubezni, tudi družine in prijateljev.

Za poporodno obdobje je značilno tudi nihanje razpoloženja (naglo izmenjevanje vznesenosti in potrtosti), ki ga sprožajo hormoni. Po porodu in med dojenjem se pospešeno izloča hormon prolaktin, ki zavira željo po spolnosti. Hormoni ženski sporočajo, da je spolnost “nepomembna”, s tem pa ji obenem pomagajo, da se povsem osredotoči na svojo novo biološko in socialno vlogo matere. Ženska po porodu je pogosto razdražljiva, žalostna, preveva jo tesnoba, vse to pa je povezano s hormonskimi spremembami, z izčrpanostjo in s prilagajanjem novi vlogi. V resnejših primerih gre za poporodno depresijo. Pogosta sta tudi strah pred bolečino, ki bi jo utegnil povzročiti spolni odnos, in strah pred vnovično zanositvijo.

Ženska se težko prilagodi telesnim in duševnim spremembam, povezanim z materinstvom, ter splošni izčrpanosti zaradi pomanjkanja časa in spanca, zaradi česar zavrača spolne odnose. Zato je nadvse pomembno, da jo zna partner potolažiti. Novopečena mamica potrebuje čas, potrpljenje in ljubezen, da se privadi na spremenjeno telo. Če moški kaže razumevanje, ji izraža podporo in ji daje vedeti, da je ljubljena, so možnosti, da se njena spolna želja, spet povrne, znatno večje. Navadno se libido povrne v nekaj mesecih po porodu, v nasprotnem primeru pa je treba poiskati pomoč strokovnjaka.

Med rjuhe po šestih tednih

Telo je po porodu razbolelo in zahteva čas za okrevanje. Organi, ki so “sodelovali” pri porodu, potrebujejo približno trideset dni, da se vrnejo v prejšnje stanje, po šestih tednih maternica dobi takšno velikost kot pred porodom, tonus vaginalnih mišic pa se lahko “popravlja” celo leto dni. Najbolje je, da porodnica počiva vsaj šest tednov po porodu, ko opravi tudi prvi poporodni pregled pri ginekologu. Na spolnost morda ne bo pripravljena tudi po šestih tednih, sploh če še vedno čuti bolečine. Kdaj je znova pripravljena na spolnost, je torej stvar vsake posameznice (in para), težavnosti poroda in praga bolečine. Nekateri pari na uspešen spolni odnos čakajo tudi po več mesecev, lahko celo leto dni ali dlje. Če ženska ni telesno in čustveno pripravljena, je ključno, da se ne sili k spolnosti in da se priganjanja vzdrži tudi partner. Nežnosti si lahko izkazujeta tudi na drugačne načine (masturbiranje, peting itn.) – to je celo zaželeno!

Če ženska ne prisluhne svojemu telesu, utegne telo razviti čustveno (strah, odpor) ali telesno blokado (suhost nožnice), s čimer še podaljša čas, ki je potreben za okrevanje in vnovične spolne odnose. Zato je veliko lažje, če partner ženski stoji ob strani, jo spodbuja in poskuša razumeti, da je pomanjkanje želje po spolnosti le začasno.
Seveda je v določenih primerih treba poiskati strokovno pomoč: če kljub obojestranski želji in pozornosti nastopi trdovraten strah pred spolnostjo, če bolečina traja dalj časa, če je penetracija nemogoča in boleča itn.

Kaj lahko pričakujemo od “prvega” seksa?

Tudi ko dobite “zeleno luč” in se lahko začnete prepuščati spolnosti, ta najverjetneje še ne bo kmalu popolnoma sproščena. Nastopi lahko občutek vnetja, kar je normalen pojav. Izločki, ki se izločajo še nekaj tednov po porodu, so nekaj povsem normalnega, utegnejo pa zmanjšati spolno slo. Pozorni moramo biti, če jih spremljajo neprijetne vonjave ter srbenje ali pekoč občutek. Znak za alarm je tudi, če dalj časa občutimo bolečino, če ob prodiranju penisa v nožnico ali ob položaju penisa v bližini materničnega vratu občutimo nelagodje. V takšnih primerih se je treba posvetovati z ginekologom.

Posebna previdnost velja po carskem rezu. Tudi ta zahteva določen čas “mirovanja”, v katerem ni priporočljivo imeti spolnih odnosov, in sicer toliko časa, da se maternica povrne na velikost pred nosečnostjo, maternični vrat pa se zapre, sicer utegne spolni odnos povzročiti vnetje. Če ste imeli carski rez in je brazgotina še vedno mehka in občutljiva, pri spolnem odnosu izberite položaj, pri katerem bo izključeno njeno dotikanje (sede, bočno …). Čeprav porod ni potekal vaginalno, lahko pride do vaginalnih bolečin, ki so posledica hormonskih sprememb.

Prve spolne odnose po porodu si lahko olajšamo z uporabo lubrikanta na vodni osnovi; z izbiro položajev, ki partnerjema, predvsem pa ženski, najbolj ustrezajo (ženska na boku ali zgoraj lažje nadzira hitrost in globino penetracije); ter z ustrezno skrbjo zase in vnovičnim kopičenjem samozavesti. Predvsem ne hitite samo zato, da bi ustregli partnerju, ali zato, ker se vam samo dozdeva, da vam spolnost že diši. Hiter spolni odnos brez predigre je zaradi bolj občutljive in suhe nožnice po porodu lahko tudi zelo boleč, zato se tega lotevajte postopno in nežno. Če je največja težava utrujenost, izberita čas dneva, ko otrok spi oziroma ko nista utrujena. Bodite tudi spontani. Noč morda ni vedno pravi čas za nežnosti in spalnica ne pravo mesto. Začinite svoje spolno življenje tako, kot ste si ga pred nosečnostjo. Predvsem pa vedite: dojenje ni kontracepcija, zato poskrbite za zaščito – razen seveda, če želite že kmalu spet zibati.

Nekateri strokovnjaki prvih nekaj mesecev po porodu odsvetujejo oralni seks. Utegnil naj bi povzročiti okužbo vagine, v najbolj bizarnih primerih pa lahko, če partner piha zrak v nožnico, pride do zračne embolije in posledično smrti.

Ostanite spolno bitje

Kakovost spolnosti pred porodom je navadno tudi merilo spolnosti po njem, zato porod in obdobje po njem, razen če za to ni utemeljenih razlogov, nikoli nista razlog za to, da spolni odnosi postanejo redki in nezadovoljivi. Tudi otrok ni in ne sme biti izgovor: skupna skrb zanj lahko razumevanje med partnerjema kvečjemu poglobi, to pa jima pomaga, da se lažje in hitreje intimno združita. Ostanite torej spolno bitje: to, da ohranite telesno povezanost s partnerjem, je zdaj nemara celo pomembneje kot kdajkoli prej. Bodita ljubimca, temu pa namenita dovolj časa in predanosti. Če zamre ta del vašega življenja, ste na dobri poti, da zamre tudi partnerska zveza.

Moški, ki je bil navzoč pri porodu, pogosto začne na novo spoštovati žensko telo, lažje izraža čustva, povezana z novo fazo partnerskega odnosa, in je dovzetnejši za partnerkine spreminjajoče se potrebe. Redki moški, ki so bili priča porodu, dobijo občutek krivde zaradi bolečin, ki jih je partnerka prestajala med porodom.

Prvi pregled po porodu

Prvi ginekološki pregled je na vrsti šest tednov po porodu. Pomemben del obiska je svetovanje zaščite, pri čemer je pomembno, ali mamica doji ali ne, ali želi vnovič zanositi ali ne … Hormonske kontracepcijske tabletke, ki vsebujejo estrogene (takšne so vse, ki jih lahko predpišejo ginekologi), med dojenjem niso dovoljene.

Kaj lahko novopečena mamica stori zase?

  • Ko dojenček spi, se odpočijte tudi vi: če boste tisto uro ali dve pospravljali ali se drugače naprezali, boste zgolj izgubljali energijo. Ko se bo malček zbudil, boste izčrpani in slabe volje.
  • Vzemite si čas za branje, poslušanje glasbe, osvežilne kopeli in druge oblike sproščanja.
  • Ne zanemarite se in redno skrbite za osebno higieno. To, da ste rodile in pridobile nekaj kilogramov, še ne pomeni, da se lahko doma sprehajate v razvlečenih trenirkah in se sprehajate nepočesane. Bolj ko boste skrbeli zase, privlačnejši boste, zase in za partnerja.
  • Čimveč časa prebijte na svežem zraku, z dojenčkom ali brez njega, če lahko kdo popazi nanj.
  • S partnerjem si vsak dan vzemita vsaj petnajst minut zase. Pogovarjajta se – vendar ne samo o otroku!
  • Gospodinjska opravila in kuhanje zmanjšajte na minimum; za to bo čas pozneje. Omejite tudi obiske, če vas motijo.

Poporodna depresija

V prvih treh mesecih po porodu lahko nastopi poporodna depresija, ki je posledica poporodnih sprememb, tako telesnih kot čustvenih. Za poporodno depresijo je značilno naglo spreminjanje razpoloženja, ki ga povzročajo hormonska nihanja, kar ni nič nenavadnega. Ravni progesterona in estrogena sta med nosečnostjo visoki, po porodu pa količini obeh hormonov upadeta, čemur se telo težko prilagodi.

Hormonske spremembe pomembno vplivajo na čustvovanje novopečene mamice. Če simptomi poporodne potrtosti ne izzvenijo in se začnejo celo stopnjevati, gre morda za poporodno depresijo. To je prehodno in ozdravljivo stanje, ki se pri vsaki ženski kaže nekoliko drugače. Depresija se lahko razvija počasi in postane očitna šele nekaj tednov po porodu. Izmenjevanje potrtosti in vznesenosti navadno ne traja dlje kot teden dni. V večini primerov potrtost traja le nekaj dni, včasih pa se stopnjuje v večmesečno poporodno depresijo, ki zahteva strokovno pomoč.

Dovzetnost za razvoj poporodne depresije je večja v naslednjih primerih:

  • ženske, ki so bile pred porodom v službi na vodilnem položaju, se včasih težko privadijo na drugačno vlogo,
  • minule zamere ter nerazčiščeni ali nasploh slabi odnosi med partnerjema pred porodom,
  • občutek nesposobnosti zaradi zahtevnosti otroka, ki se ji ženska težko prilagaja, kar dodatno stopnjuje izčrpanost,
  • ženske, ki so se že zdravile zaradi depresije, so bolj podvržene poporodni depresiji,
  • k poporodni depresiji so bolj nagnjene ženske z neurejenimi socialnimi razmerami,
  • poporodna depresija je pogostejša pri ženskah, ki po porodu potlačijo potrtost in obup.

Vir: www.viva.si


Sledite nam