Spermiogram

Spermiogram

Pri približno 40 % sterilnih parov je vzrok za sterilnost neplodnost moškega, ki je lahko popolna ali samo zmanjšana.

Spermiogram je analiza celotnega semena (ejakulata) in je sestavljen iz določanja fizikalnih lastnosti semenske tekočine ter določitve števila, morfologije in gibljivosti spermijev.

Analiza semena ni edino, kar lahko določi plodnost. Skoraj 30 % populacije z normalnimi številčnimi pokazatelji ima abnormalno funkcijo spermijev (nezmožnost oploditve jajčne celice ali genetske abnormalnosti, ki preprečujejo normalen razvoj zarodkov). V nasprotju s tem pa prav tako velja, da je mogoče tudi z neplodnim semenom doseči nosečnost po naravni poti.

Pred analizo ejakulata je treba abstinirati dve do pet dni. V primeru prekratke abstinence je število spermijev v ejakulatu manjše, pri predolgi abstinenci pa je gibljivost spermijev zelo zmanjšana. Seme se lahko da v sterilno posodico v Polikliniki ali pa se prinese s sabo od doma, če je to storjeno v eni uri in brez izpostavljenosti ohladitvam ali večjim temperaturnim spremembam.

Celotna analiza semena obsega podatke o abstinenci, fizikalne podatke (barva, volumen, vonj, pH, viskoznost, likvefakcija), kvantitativno in kvalitativno analizo (koncentracija spermijev, odstotek gibljivih in negibljivih spermijev, hitrost spermijev, morfologija spermijev), biokemijsko analizo semenske tekočine (fruktoza, kisla fosfataza, citratna kislina, cink), spermalna protitelesa (IgA, IgG) ter funkcionalne teste (npr. HOS-test).

Analiza semena

Makroskopska analiza – fizikalne lastnosti

VOLUMEN – Normalen volumen ejakulata je med 2 in 6 ml. Če je volumen premajhen, je lahko to pokazatelj manjše plodnosti.

BARVA – Ejakulat bi moral biti bele barve. Sprememba barve je lahko pokazatelj kakšne zdravstvene težave. Ko je koncentracija spermijev zelo nizka, je ejakulat skoraj prozoren, če pa je rdečkaste ali rjavkaste barve, so v ejakulatu verjetno prisotni eritrociti (kri).

ČAS LIKVEFAKCIJE – Likvefakcija je časovno obdobje, v katerem se plazma iz semena, ki se zaradi prisotnosti dejavnikov strjevanja takoj strdi, zaradi vpliva encimov v ejakulatu, ki izvirajo iz prostate, ponovno spremeni v tekočino. Najpogosteje se to zgodi v 20 do 30 minutah pri sobni temperaturi. Če tudi po eni uri ne pride do likvefakcije, to kaže na motnje pri delovanju prostate.

VISKOZNOST – Viskoznost se nanaša na gostoto, tj. lepljivost ejakulata.

pH – Normalna pH-vrednost je med 7,2 in 8,0. Zaradi kislega okolja nožnice bi ejakulat moral biti rahlo alkalen, da bi zaščitil spermije.

Mikroskopska analiza – kvantitativne lastnosti

KONCENTRACIJA/ŠTEVILO SPERMIJEV – Določi se število spermijev v mililitru in skupno število spermijev v ejakulatu. Normalno število spermijev v mililitru je več kot 20 milijonov.

GIBLJIVOST – Gibljivost se nanaša na delež gibljivih spermijev v ejakulatu. Glede na gibljivost spermije delimo v štiri kategorije:

  •  A – najhitrejši spermiji (gibanje po tiru ravne črte) – progresivni
  •  B – nekoliko počasnejši od spermijev pod A (gibanje po zavitem tiru) – progresivni
  •  C – spermiji, gibljivi na mestu – neprogresivni
  •  D – negibljivi spermiji

Za normalen izvid mora biti delež spermijev A + B večji od 50 % ali delež spermijev A večji od 25 %.

MORFOLOGIJA – Oblika in videz spermijev sta dva izmed najpomembnejših parametrov za oceno plodnosti. Za normalen izvid mora biti več kot 30 % spermijev normalnih. Po novih kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2010) znaša abnormalna morfologija < 5 %.

Spermij je sestavljen iz glave, vratu, osrednjega dela in repa. Morfološko normalni spermiji imajo:

  • Ovalno glavo z dobro definiranim akrosomom, ki predstavlja 40 do 70 % glave spermija,
  • enkraten in raven rep, 7- do 10-krat daljši od glave,
  • nimajo nobenih napak na glavi, vratu, osrednjem delu ali repu.

Nepravilnosti spermijev lahko nastanejo v času nastanka spermija ali v času njegovega skladiščenja v obmodku.

AGLUTINACIJA – Aglutinacija je pojav zlepljenja spermijev in drugih celic (npr. levkocitov) v ejakulatu, kar zelo zmanjša plodnost, najpogosteje pa je posledica vnetja ali infekcije. Povzročijo jo lahko tudi spermalna protitelesa.

LEVKOCITI – Če je v ejakulatu več kot 1 milijon levkocitov, obstaja možnost vnetja. Omeniti je treba, da okrogle celice v ejakulatu niso vedno levkociti.

Najpogostejše diagnoze

  • ASPERMIA – brez ejakulata
  • AZOOSPERMIA – brez spermijev v ejakulatu
  • OLIGOZOOSPERMIA – manjše število spermijev v ejakulatu
  • ASTHENOZOOSPERMIA – manjši delež progresivno gibljivih spermijev
  • TERATOZOOSPERMIA – manjši delež morfološko pravilnih spermijev
  • CRYPTOZOOSPERMIA – odsotnost spermijev v nativnem ejakulatu, vendar prisotnost v usedlinah po centrifugiranju
  • NORMOZOOSPERMIA – normalno število spermijev v ejakulatu, normalen delež progresivno gibljivih in morfološko pravilnih spermijev

Ocena plodnega potenciala in normalnosti spermiograma zahteva izkušnje embriologa in tehnološko opremljenost.

V zadnjih letih vedno več profesionalcev objavlja kritične poglede na nove kriterije iz »Laboratorijskega priročnika« Svetovne zdravstvene organizacije (5. izdaja, 2010), posebej glede nizke meje morfološke normalnosti spermijev, zato se usmerja manj pozornosti moški neplodnosti in vedno več nepojasnjeni (idiopatski) sterilnosti. S takšno oceno se pogostost idiopatske sterilnosti dvigne tudi od 30 do 40 % (prej je znašala 15 %).

To so razlogi, da se za izdelavo spermiograma v naši Polikliniki IVF uporabljajo referenčne vrednosti iz »Laboratorijskega priročnika« Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 1999 (4. izdaja), saj so na njih zasnovane naše dolgoletne izkušnje pri ocenjevanju moške neplodnosti pri zdravljenju neplodnosti parov.