fbpx

Sonce sije vsepovsod

Človeško telo, Zanimivo, Zdravje

Strokovnjaki so za zaščito pred soncem predvsem svetujejo, da se najmočnejšemu soncu izognemo in skušamo čim več …

Evropski dan boja proti melanomu (Euromelanoma day)

Združenje slovenskih dermatovenerologov je tudi letos v okviru evropskega projekta Euromelanoma day opozorilo na pomen zgodnjega odkrivanja kožnega raka – malignega melanoma. V okviru projekta, v katerem sodeluje 33 držav, so sumljiva kožna znamenja pregledali že 450.000 ljudem.

Asist. Aleksandra Dugonik, dr. med., predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov, je ob tej priložnosti izrazila zadovoljstvo, ker danes Slovenci o tem kožnem raku že vedo precej več kot pred devetimi leti. Prav tako se vse bolje zavedamo pomena zaščite pred soncem in rednega pregledovanja kožnih znamenj. Pogosto pa se ne zavedamo, da nas sonce spremlja vsepovsod, ne samo na plaži. Z nami je doma na vrtu, ko vozimo kolo ali se družimo na prostem, je poudarila doc. dr. Larisa Stojanovič, dr. med., in prav pri drugih dejavnostih zaščita popusti.

»Pri večini sonce rdečino povzroči že po petnajstih minutah. Petkrat po petnajst minut pa že pušča sledi na genskem materialu melanocitov.«

sonce16_026

Spoznajmo svojo kožo

To je eden od dejavnikov, da se te kožne celice začnejo nenadzorovano deliti in lahko govorimo o raku, je razložil asist. Borut Žgavec, dr. med.

“Od 70 do 80 melanomov je povezanih s sončnimi žarki.”

Kot dermatovenerolog je pregledal že tri milijone različnih znamenj in še vedno naleti na spremembe, ki ga presenetijo. Zato svetuje, da si vsaka dva do tri mesece vzamemo deset minut za pregled kože. Le tako bomo opazili, če se pojavi kakšno novo znamenje (85 odstotkov malignega melanoma nastane na novo) ali če se znamenje hitro in nenavadno spreminja (raste, spreminja obliko).

Včasih so odkrivali maligne melanome šele ob povprečni debelini tri milimetre, danes bolniki k sreči pridejo prej, pri povprečni debelini pod enim milimetrom, pa je povedala spec. interne medicine in internistične onkologije prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med. To seveda izboljša možnosti zdravljenja. Še vedno pa pojavnost tega raka narašča, je še opozorila, in sicer se vsakih pet do deset let podvoji. Slovenskim bolnikom so dostopna tudi vsa nova zdravila na tem področju, vključno z imunoterapijo.

UV indeks v pomoč

Strokovnjaki so za zaščito pred soncem predvsem svetujejo, da se najmočnejšemu soncu izognemo in skušamo čim več dejavnosti na prostem opraviti v zgodnjem jutru ali poznem popoldnevu oziroma da, če se le da, vedno poiščemo senco. Če smo na soncu, se zaščitimo z ustreznimi oblačili in pokrivalom (nekateri novejši materiali vsebujejo tudi UV-zaščito). Šele zadnja obrambna linija pa so zaščitne kreme, ki podaljšajo čas do poškodbe kože, če jih pravilno in dovolj obilno nanesemo (a večina jih nanese zgolj petino priporočene količine).

Kot je na koncu dodala še vremenoslovka Tanja Cegnar, je dobro, če smo vedno seznanjeni z UV indeksom, ki nam pove, kakšna je moč sončnih žarkov. Le kadar je vrednost UV indeksa 1 ali 2, zaščite res ne rabimo. Ob vrednostih od 7 do 9 je izpostavljenost velika. Ob vrednosti 10 pa je celo bolje, da se soncu povsem izognemo.


Sledite nam