Slovenski raziskovalci z novim odkritjem glede širjenja rakavih celic

Obvestila, Zanimivo

Odkrili, da se lahko zunajcelični vezikli, ki jih sproščajo rakave celice, s posrednikom prenesejo v okoliške celice …

Raziskovalke in raziskovalci Odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta so odkrili, da zunajcelični vezikli, ki jih sproščajo rakave celice, vsebujejo signalni posrednik (MyD88L265P), ki se lahko preko veziklov prenese v okoliške celice in jih aktivira, kar bi lahko povzročilo razširjanje raka.

Celice reagirajo na spremembe v okolju preko prenosa signalov, ki sprožijo procese, kot je npr. vnetni odziv. Protein MyD88 igra pomembno vlogo v signalizaciji imunskega odziva, do katerega pride pri okužbah in drugih poškodbah. Po drugi strani pa pretirana aktivacija celic lahko privede do bolezni. V Waldenströmovi makroglobulinemiji (WM), vrsti limfoma, raka krvnih celic, so odkrili, da >90-odstotkov pacientov vsebuje mutiran MyD88L265P, ki povzroči od receptorjev neodvisno aktivacijo celic. Blokiranje signalizacije preko tega proteina povzroči smrt rakavih celic in o molekulskem mehanizmu aktivacije so raziskovalci Kemijskega inštituta poročali že leta 2014 https://www.ki.si/novice/single-prikaz/dosezek/novica/odkritje-molekulskega-mehanizma-razvoja-limfoma/.

Prva avtorica raziskave dr. Mateja Manček Keber že več let raziskuje vlogo zunajceličnih veziklov (ang. extracellular vesicles – EVs). EV so neke vrste mehurčki zamejeni z lipidno membrano, ki vsebujejo sestavine celic, kot so proteini, oligosaharidi, lipidi in RNK. EV najdemo v krvi in drugih telesnih tekočinah in njihov pomen je zlasti v vlogi posredovanja informacije med izvornimi in tarčnimi celicami, zlasti pa se je to pokazalo pomembno pri raku.

Raziskovalci so pokazali, da se MyD88L265P prenesen z EV sprosti v citoplazmo tarčnih celic, kjer tvori signalni kompleks z lastnim MyD88 in sproži vnetje. Vnos EV so opazili v miših, kjer so EV spremenili mikro-okolje v kostnem mozgu. MyD88 so zaznali tudi v EV, ki so bili izolirani iz kostnega mozga bolnikov z WM, kar dokazuje, da do tega procesa prihaja tudi v pacientih z rakom. Raziskovalci razlagajo, da odkritje predstavlja doslej neznan mehanizem prenosa signalnih kompleksov preko EV kot mehanizem medceličnega komuniciranja, ki lahko prispeva k širjenju vnetja, predstavlja pa tudi osnovo za morebitno smer zdravljenja raka.

Rezultati raziskave so bili objavljeni v vodilni reviji za področje hematologije Blood s faktorjem vpliva 13.1 (http://www.bloodjournal.org/content/early/2018/01/19/blood-2017-09-805499?sso-checked=true).

Avtorji raziskave so Mateja Manček Keber, Duško Lainšček, Mojca Benčina s Kemijskega inštituta, Rok Romih z Inštituta za biologijo celic Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Jiaji G. Chen, Zachary R. Hunter in Steven P. Treon z Dana Farber Cancer Institute, Harvard Medical School iz Bostona v ZDA, najbrž najuglednejšega centra za zdravljenje te vrste raka na svetu ter in Roman Jerala iz Kemijskega inštituta, ki je raziskavo vodil.

 


Sledite nam


Hčerkin dnevnik (A Daughter’s Journey) s podnapisi