Slovenija prva pri odkrivanju raka na črevesju

Bolezni, Obvestila

Začel se je mednarodni mesec ozaveščanja o raku debelega črevesa in danke, za katerim v Sloveniji vsako leto na novo zboli več kot 1.300 ljudi. Število se je v zadnjih letih prvič v zgodovini znižalo, kar je v veliki meri zasluga presejalnega programa.

zdravnica podpora pacientu pri diagnozi

Slovenija je ena redkih držav EU, ki ga ima na nacionalnem nivoju in je evropska zgodba o uspehu.

Evropska krovna organizacija Digestive Cancers Europe, ki združuje več kot 40 organizacij bolnikov z raki prebavil, med drugim tudi Združenje EuropaColon Slovenija, je za letošnji mesec ozaveščanja izbrala geslo #Mojih10NajboljšihSekund. Simbolizirajo čas, ki je potreben za sodelovanje v presejalnem programu, ki dokazano rešuje življenja.

#Mojih10NajboljšihSekund

Mojih 10 najboljših sekund je geslo letošnjega mednarodnega meseca ozaveščanja o raku debelega črevesa in danke, ki ga vsako leto v marcu obeležujemo v več kot 40 evropskih državah.

Letošnje aktivnosti so se začele s predstavitvijo v Evropskem parlamentu, kjer so predstavniki Digestive Cancers Europe začeli s promocijo presejalnih programov za odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesu in danki.
Digestive Cancers Europe je krovna organizacije, ki združuje društva bolnikov z raki prebavil iz vse Evrope. Član organizacije je tudi Združenje EuropaColon Slovenija.

Društva so začela s promocijo presejalnih programov za odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesu in danki. Cilj je, da čim več ljudi spozna prednosti in dobrobiti zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesa in danke. To omogoča prav presejalni program, ki zelo uspešno deluje tudi v Sloveniji že deset let.

S tem bi lahko preprečili smrt 130 tisoč prebivalcev v EU. To je najvišja številka za katerega koli raka.

Vsako leto v EU 370 tisoč ljudi zboli za rakom debelega črevesa in danke. Od tega jih 170 tisoč umre. Ljudje, pri katerih je bolezen odkrita v I. stadiju, imajo 90-odstotno možnost ozdravitve. Ta možnost je pri metastatski obliki (IV. stadij) zgolj desetodstotna.

Kako napreduje rak debelega črevesa?

Kljub temu, da se rak debelega črevesa in danke razvija počasi (od osem do deset let), še vedno večino bolnikov odkrijejo v napredovalih stadijih. Zato je presejanje še toliko pomembnejše. Še zlasti zato, ker je zdravljenje zgodnjih stadijev raka cenejše, krajše in za bolnika veliko lažje.

Prav zato je letošnje geslo meseca marca Mojih 10 najboljših sekund. Geslo simbolizira čas, potreben za to, da vzamemo vzorec blata in ga pošljemo v referenčni center. V Sloveniji je to Program Svit. Neznatnih deset sekund, ki v življenju ne pomenijo nič, a lahko prav to življenje rešijo.

Organizacija Digestive Cancers Europe je izdala tudi Belo knjigo o raku debelega črevesa in danke v Evropi, v kateri je deset priporočil, kako izboljšati položaj v EU, med drugim tudi, kako organizirati presejalni program.

Priporočila so zasnovana na primeru dobre prakse dveh držav. Državi sta prav s presejalnim programom dosegli izjemne rezultate. Izboljšali sta jih tako v znižanju novih primerov tega raka kot tudi v zvišanju števila bolnikov, odkritih v zgodnejših stadijih. V zgodnejših stadijih je bolezen omejena na sam organ. S ponosom lahko povemo, da je ena od teh dveh držav tudi Slovenija, druga pa je Nizozemska!

Lahko preprečimo raka debelega črevesa?

Čeprav so se zdravstveni ministri držav članic EU že leta 2003 zavezali k uvedbi presejalnega programa za odkrivanje raka debelega črevesa in danke, pa so ga na nacionalni ravni in za vse državljane v starosti od 50 do 74 let uvedle zgolj tri države članice. Med njimi tudi Slovenija.

Ob letošnjem mesecu ozaveščanja se je Združenje EuropaColon Slovenija pridružilo tudi pobudi vzhodno- in srednjeevropskih držav. Vabijo k sodelovanju v doslej največji in najobsežnejši anketi, namenjeni bolnikom z rakom in njihovim svojcem.

Z anketo, v kateri sodeluje trinajst držav vzhodne in srednje Evrope, želijo ugotoviti, kakšno je dejansko stanje na področju obravnave bolnikov z rakom v regiji, kot jo vidijo bolniki in njihovi svojci sami.

Idejo za anketo so dali predstavniki društev bolnikov te regije v interesu izboljšati stanje na področju obravnave raka v vzhodni in srednji Evropi. Neprijetno dejstvo namreč je, da so rezultati zdravljenja raka v tej regiji, kamor sodi tudi Slovenija, slabši v primerjavi z zahodno in severno Evropo. Zakaj je tako in kaj konkretno bi lahko oziroma moramo izboljšati, pa bi lahko pokazala prav ta anketa.

Dobljeni podatki bodo razgrnili pravo stanje obravnave raka v vzhodni in srednji Evropi ter tudi pokazali, katere so glavne potrebe bolnikov v različnih segmentih obravnave. V slovenskem jeziku je dostopna na naslovu https://www.survey.onkologija.hr.

Tonske izjave o programu: Tatjana Kofol Bric, NIJZ


Sledite nam