Slovarček O-Š

Slovar medicinskih izrazov, Zdravoteka

Če želite radovednosti narediti konec, vabljeni k spoznavanju medicinskih izrazov različnih stanj in bolezni, od A do Ž.

[ A B C D ] [ E F G H I ] [ J K L M N ] [ O P R S Š ] [ T U V W Z Ž ]

O

  • Obstipacija – zaprtje, zapeka
  • Odpornost na insulin – neodzivnost na insulin
  • Odtegnitveni test – preskus, pri katerem zdravnik skuša ugotoviti posledice prekinitve zdravljenja
  • oftalmija – hudo vnetje očesa oftalmologija – ( okulistika) med. področje, ki se ukvarja z očesnimi boleznimi
  • Okluzija – zapora
  • Oligominerali – sledovne prvine, snovi, ki jih telo potrebuje v zelo majhnih količinah
  • Oligohidramnij- stanje zmanjšane količine plodovnice. Za ustrezno rast in razvoj ter primerno gibanje ploda je potrebna pravšnja količina plodovnice. Če je ta odsotna govorimo o skrajnem oligohidramniju oziroma anhidramniju.
  • Oligurija (oliguria – ae f): zmanjšano izločevanje seča, malosečnost.
  • onkogen – 1. dejavnik, ki povzroča prehod zdrave celice v rakasto; onkogeni virusi prenesejo rakotvorne gene v zdrave celice; 2. rakotvoren
  • Onkologija (onkologia – ae f): veda, ki preučuje raka ali novotvorbe in njihovo zdravljenje.
  • Oralna terapija – zdravljenje z zdravili, ki jih damo skozi ustaorhitis – vnetje testisa
  • ortopedija – veda o prirojenih in pridobljenih boleznih gibal, njihovem zdravljenju in preprečevanju (npr slaba drža).Ortopedsko zdravljenje si operacije, uravnavanje (pri še nezaključeni rasti) ali imobilizacija(steznik, mavec) fizioterapija, masaža, nadomeščanje sklepov (proteze)
  • Ortostatična hipotenzija – padec krvnega tlaka ob dvigu telesa iz ležečega v stoječ položaj
  • Osteoliza (osteolysis – eos f): resorbcija, razkroj kostnine, ki nastaja najpogosteje zaradi kostnih metastaz.
  • Osteoporoza – luknjičavost kosti, razrečenost kosti, poroznost kostiosteoporoza – luknjičavost in prhkost kosti; zmanjšanje in razredčenje kostne mase, zaradi česar se poveča lomljivost kosti; kostne lamele v spongiozi so stanjšane
  • Ozmolarnost – ozmotski pritisk posebne koncentracije ozmotske raztopine
  • Ozmoza – pronicanje topila in raztopljenih snovi z majhnimi molekulami skozi polprepustno membrano

P

  • p.o. (Per os) – dajanje zdravila skozi usta
  • Palpacija (palpatio – nis f): tipanje, otipanje; palpacija je telesna preiskava s prsti, za ugotavljanje bolezenskih sprememb v organih pod površino kože.
  • Palpitacija – neprijetna zavest o bitju srca
  • Papanicolau (PAP) test: pregled citološkega brisa sluznice materničnega vratu ali cerviksa pod mikroskopom. Odvzem citološkega brisa je enostavna, neboleča in zanesljiva preiskava za odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu.
  • Papilom (papilloma – tis n): bradavični izrastek; bradavičasti izrastki zunanjega spolovila so pogosto neprijetne spremembe, ki jih povzročajo nekatere vrste humanih papiloma virusov.
  • paraliza – popolna odsotnost motorične mišične aktivnosti (prizadene lahko eno samo mišico ali več ali celotno mišičje udov; hemiplegija je paraliza leve ali desne polovice telesa, paraplegija paraliza spodnjih okončin in tetraplegija paralizira vseh štirih okončin)
  • Parasimpatični živčni sistem – del avtonomnega živčevja, ki samodejno vpliva na številne organe. V primeru srca parasimpatični živčni sistem upočasnuje hitrost bitja.
  • Parasimpatikolitik – zdravilo, ki zmanjšuje delovanje parasimpatičnega živčevja
  • Parenteralna terapija – zdravljenje z injiciranjem zdravila v vene ali mišice
  • Parkinsonizem – skupek bolezenskih sprememb, ki so precej podobne spremembam pri Parkinsonovi bolezni
  • Parkinsonova bolezen – bolezen osrednjega živčevja z mnogimi znaki, od katerih je v ospredju tresenje okončin in glave
  • Patoanatomske spremembe – spremembe v telesnih tkivih in organih zaradi bolezni.
  • (Anatomija: veda, ki obravnava zgradbo in sestavo telesnih tkiv in organov. Patologija: veda, ki obravnava bolezenske spremembe v tkivih in organih)
  • Patogen – ki povzroča bolezen, npr. patogene klice
  • Patogeneza – nastanek in razvoj bolezni
  • Patologija – veda o boleznih
  • Patološki – bolezenski
  • pediatrija – veja medicine ki se ukvarja z otroškimi boleznimi in njihovim zdravljenjem
  • Pelvis (pelvis – is f): medenica.
  • Perforacija – predrtje
  • Perforantne vene – (iz lat. “perforare” – prodreti, preluknjati) Kri se iz nog vrača proti srcu po dovodnicah, od katerih ene potekajo v globini, med mišicami in druge tik pod kožo, kjer z leti po stanejo bolj vidne. Globoke in površinske dovodnice so na več mestih povezane z drobnimi dovodnicami, po katerih se kri stalno pretaka iz površinskih dovodnic v globoko potekajoče. Imenujemo jih perforantne vene (dovodnice), ker v svojem poteku predrejo razna tkiva.
  • periduralni (ali epiduralni) blok – omrtvičenje omejenega predela (regionalna anestezija) z vbrizganjem anestetika v peri- ali epiduralni prostor hrbtenjače v ledvenem predelu; lahko ga uporabijo
  • Periferen – obroben, oddaljen, npr. periferna arterija; arterija, ki je v okončinah
  • Periferna arterijska okluzijska bolezen – Pri aterosklerozi (poapnenju žil) se na notranjih stenah odvodnic na številnih mestih nenehno usedajo maščobe, holesterol, krvne ploščice in druge snovi. Tvorbe imenujemo ateromi – le-ti lahko tako zrastejo, da povsem zamašijo žilno svetlino. Ob oženju žilne svetline postaja preskrba pripadajočih tkiv s krvjo in kisikom vedno bolj pomanjkljiva. Ko je žilna svetlina zožena na več kot polovico, postane preskrba s kisikom nezadostna, in to se kaže z vedno hujšimi bolečinami v prizadetem delu telesa. V primeru spodnjih okončin se zoženje žil kaže z bolečino pri hoji, ki se pojavi toliko prej, čim ožja je žila, s padcem temperature kože (hladne noge) in s spremembami na koži zaradi presnovnih motenj. Pri popolni zapori žile povsem usahne knvotok v prizadetem predelu in tkiva odmrejo, če zdravljenje ni izvedljivo ali ni uspešno.
  • Periferne žile – žile oddaljene od središča oziroma od trupa. To so žile v zgornjih in spodnjih udih.
  • periferna nevropatija – splošen izraz za motnjo v perifernem živčevju
  • Perikardiektomija – kirurško luščenje osrčnika pri konstriktivnem perikarditisu
  • Perikarditis – vnetje osrčnika
  • Peritonejska dializa – postopek, s katerim zdravnik z vnašanjem posebnih raztopin v trebušno votlino in njihovo izpraznitvijo zmanjša koncentracijo strupenih snovi v telesu
  • Perkutana koronarna angioplastika – širjenje zoženih koronarnih arterij z balonskim katetrom, ki ga uvedemo v odvodnico in konico porinemo do zožene koronarne žile
  • pH – kratica, s katero določimo koncentracijo kislin in baz v krvi. Če je koncentracija kislin in baz enaka, je pH 7. Nižje številke pomenijo, da prevladujejo kisline, višje številke pa, da prevladujejo baze (lužine).
  • Placebo – Prazno zdravilo, namišljeno zdravilo, zdravilo brez zdravilne učinkovine, ki ga bolnik dobi namesto pravega zdravila.
  • Plazma – prozorna rumenkasta krvna tekočina, ki jo dobimo po odstranitvi rdečih in belih krvničk ter krvnih ploščic iz krvi. Za točnejšo opredelitev jo imenujemo “krvna plazma”.
  • plazemski lipidi – maščobe, ki so v plazmi (glejte spodaj).
  • Pljučni edem – nabiranje tekočine v pljučih pri hudem popuščanju levega srčnega prekata. Pri tem se bolnik duši in izkašljuje rdečkasto penasto tekočino.
  • pljučnica – (pnevmonija) vnetje pljučnih mešičkov (alveolov), najpogosteje zaradi mikrobov (pnevmokokov, stafilokokov, mikoplazem itd.) ali virusov (npr. virusa gripe); alveoli in bronhioli so debelo obloženi s sluznim izločkom (z mukoznim sekretom), kar povzroča dihalne motnje
  • podhladitev (hipotermija) – znižanje notranje telesne temperature kot posledica daljše izpostavljenosti mrazu, ko sistem sproščanja toplote (termogeneze) ne zadošča več za potrebe organizma
  • podhranjenost (denutrfcija) – bolezensko stanje, ki nastopi zaradi premajhne količine zaužite hrane glede na potrebe organizma; za to stanje je značilno upadanje (atrofija) vseh tkiv in s tem znatno zmanjšanje telesne mase
  • Polihidramnij – stanje povečane količine plodovnice. Čeprav to stanje ploda ne moti pa lahko moti nosečnost oziroma lahko pripelje zaradi preraztegovanja maternice in plodovih ovojev do predčasnega razpoka le teh (PPROM) in/ali do prezgodnjega poroda. Včasih povzroči tudi posredno povečan pritisk na popkovnico in preko tega ogrozi življenje ploda, med porodom pa ob predrtju plodovih ovojev in obilnem odtekanju lahko povzroči predčasno luščenje posteljice in s tem grožnjo za plod. Za sum na polihidramnij je večinoma dovolj pogled na nosečnico, ki ima neprimeno večji trebuh kot bi ga smela imeti.
  • poliomielitis – virusno obolenje, ki prizadene sprednje rogove sivine v hrbtenjači; bolezen se izraža kot težka in boleča paraliza brez senzoričnih motenj; zdravljenje ni možno, mogoča je le preprečitev okužbe s cepljenjem
  • Polisaharidi – sestavljeni ogljikovi hidrati. Snovi, iz katerih pri razgradnji nastanejo sladkorji.
  • Potrombotični sindrom – spremembe, ki nastanejo po preboleli trombozi uda
  • Preddvorno migetanje – hitro in neredno bitje preddvorov
  • Prekanceroza: stanje tkiva, iz katerega se verjetno razvije rak
  • Preload – venski priliv
  • prenašalci energije – molekule, ki omogočajo povezavo med katabolnimi in anabolnimi reakcijami v celici. Te molekule so za metabolizem nujno potrebne, čeprav je njihova količina majhna. Vsaka molekula prenašalca se mnogokrat uporabi, preden se razgradi
  • Preobčutljivostna reakcija – bolezenske spremembe, ki nastanejo zaradi preobčutljivosti telesa na zaužito hrano ali zdravilo
  • presbiopija – starostno zmanjšana prožnost očesne leče, kar otežuje akomodacijo; med opazovanjem bližnjih predmetov odpravimo motnjo z zbiralnimi lečami
  • Prevalenca – razširjenost bolezni . Število ljudi z boleznijo v katerem koli času
  • Preventiva – dejavnost, ki se ukvarja z varovanjem zdravja (preprečevanjem bolezni) in preprečevanjem poslabšanja bolezni
  • Prezgodnji utrip – srčni utrip, ki nastane bolj zgodaj (kot pričakovano)
  • Primaren – Tisti, ki je po pomembnosti na prvem mestu, glaven, osnoven, temeljen, npr. primarne potrebe: potrebe, ki jih je treba zadovoljevati za ohranitev življenja.
  • prirojen (kongenitalen) – nanašajoč se na lastnost, prisotno ob rojstvu; podedovane oz. dedne značilnosti so torej prirojene, obratno pa ne drži vedno (npr. prehrambna motnja novorojenčka, ki jo povzročajo prehrambeni dejavniki, je prirojena, ni pa dedna)
  • Proaritmogen – snov ali zdravilo, ki pospešuje nastanek nerednih utripov srca
  • Proces – med seboj povezani pojavi, ki se vrstijo v času po določenih naravnih zakonitostih, npr. proces staranja
  • Profilaktičen – preprečevalen, preventiven
  • Prognoza (prognosis – is f): zdravniška napoved o razvoju oz. nadaljnjem poteku bolezni. Progres (progressio – nis f): napredovanje, stopnjevanje, progresija. V onkologiji pomeni to napredovanje raka, ki najpogosteje vodi k spremenjenemu načinu zdravljenja.
  • Progredientna zožitev – napredujoča zožitev
  • PPROM- (predčasen prezgodnji razpok plodovih ovojev) v terminu poroda plodovi ovoji počijo ali pa jih umetno predre porodničar, da s tem sproži ali pospeši porod. Kadar plodovi ovoji počijo pred terminom za porod to imenujemo predčasen prezgodnji razpok jajčnih ovojev. To pogosto vodi v začetek poroda in zato prezgodnje rojstvo, če pa ne pride do poroda pa je plod ogrožen zaradi odtekanja plodovnice in posledičnega oligo/anhidramnija in tveganja za infekcijo v maternici. Iz slednjih razlogov smo včasih po PPROM-u prisiljeni porod umetno sprožiti.
  • prostatitis – vnetje obsečnice
  • Proteinurija – izločanje beljakovin s sečem
  • Protibakterijski spekter antibiotika – preglednica s seznamom bakterij, na katere deluje antibiotik
  • Protin – putika
  • Protrombinski čas – čas, ki preteče, predno se odvzet vzorec krvi strdi. Določamo ga pri bolnikih, ki jemljejo sredstva proti strjevanju krvi.
  • psihoza (iz grščine “psihe” – duševnost, “-oza” – pripona, s katero v medicini označimo neko bolezensko stanje) – duševna motnja s hudo izgubo stika z resničnostjo in z blodnjami.
  • Puferji – izravnalci kislosti
  • Pulz – žilni utrip
  • Pulzni tlak – razlika med tlakom v času sistole in času diastole
  • Putika – protin . bolezen, pri kateri je motena presnova sečne kisline

R

  • Rabdomioliza – razpad mišičnih vlaken
  • računalniška tomografija – rentgenska preiskovalna metoda, pri kateri vir X žarkov in sprejemniški (detektorski) sistem krožita okrog vzdolžne osi telesa v posameznih ravninah (“rezinah” telesa); razlike v absorpciji X žarkov skozi posamezna tkiva pretvori računalnik v sliko na zaslonu
  • Radiofrekvenčna ablacija tahikardije – postopek, s katerim prek katetra s toploto izsušimo tkivo, ki povzroča motnjo srčnega ritma
  • radiolog – zdravnik specialist s področja rentgologije radioterapije oziroma nuklearne medicineRadioterapija (radiotherapia – ae f): zdravljenje z rentgenskimi žarki in radijem.
  • Radij (radium – ii n): kemični element. Njegovo odkritje je na področju zdravljenja raka pred približno stotimi leti pomenilo enega največjih uspehov za človeštvo. Odkrila sta ga zakonca Curie. rak (karcinom) – zločest (maligen) tumor: maligne so celice, ki imajo zaradi mutacije okvarjeno kontrolo celičnega cikla ter se lahko naselijo v druga tkiva; mutacije lahko povzročijo rakotvorne (karcinogene) snovi, žarčenja ali okužbe (npr. z onkogenimi virusi)
  • Reabsorbcija – ponovno vsrkanje
  • Receptor – vezalna molekula v opni celic za vezavo antigenov, hormonov, zdravil, strupovRecidiv (recidivum – i n): povrnitev ali obnovitev bolezni po obdobju navideznega ozdravljenja.
  • Refraktarna doba – čas po končani sistoli, ko srce ne reagira na noben dražljaj. Čas traja delček sekunde.
  • Rehabilitacija – postopki, ki usposobijo telesno in duševno prizadetega za normalno življenje, za določeno delo, poklic
  • Rehidracija – postopek, s katerim nadomestimo izgubljene telesne tekočine z umetnimi tekočinami
  • Rekonvalescenca – doba, ko se organizem popravlja po ozdravljeni izčrpajoči bolezni ali telesni poškodbi
  • Rektoskopija (rectoskopia – ae f): preiskava danke s posebno pripravo, imenovano rektoskop.
  • Relaparotomija (relaparotomia- ae f): ponovni prerez trebuha oziroma trebušne stene; v onkologiji ga zelo pogosto izvedemo zaradi iste bolezni.
  • Remodeling srca – preoblikovanje srca
  • Renalna insuficienca – zmanjšanje delovanja ledvic
  • Renin – encim, ki ga izločajo ledvice. Renin pretvori beljakovino angiotenzinogen v angiotenzin I. Ta se spremeni v aktivno obliko (antiogenzin II), ki oži žile in dviguje krvni tlak.
  • Renin-angiotenzinski sistem – Renin je snov (encim), ki jo ledvice izločajo ob padcu krvnega tlaka. Renin deluje na spojino, imenovano angiotenzinogen, in jo spremeni v spojino imenovano angiotenzin. Angiotenzin je snov, ki močno dviga tlak. Vse navedene snovi imenujemo “renin-angiotenzinski sistem”.
  • Renografija (RNG): (renographia – ae f) slikanje ledvic s posebnim kontrastnim sredstvom; prav tako je to ena osnovnih preiskav, s katero ugotavljamo delovanje ledvic.
  • rentgenska preiskava – (rentgenografija, tudi radiografija) preiskovalna metoda, pri kateri dobijo sliko dela telesa, postavljenega med vir rentgenskega sevanja in fluorescentni zaslon ali fotografski film
  • Rentgenski žarki: nevidni kratkovalovni žarki, ki prodirajo skozi snov in postanejo vidni na fosforescirajočem zaslonu (ekranu). Rentgenski ali X-žarki vplivajo na fotografsko emulzijo in žive celice, zato jih zelo pogosto uporabljamo v preiskovalne namene in za zdravljenje novotvorb.
  • Reparacijski encim: katalizator, ki popravlja dolocene strukture v celicah, npr. DNA
  • Reperfuzija – ponovna prekrvitev ogrožene srčne mišice
  • Ruptura žile – razpoka, razpočenje, raztrganje žile

S

  • S-T veznica – veznica S-T v krivulji EKG
  • salpingitis – vnetje jajcevoda
  • Scintigrafija: postopek za prikaz prostorsko porazdeljene radioaktivne snovi v posameznih organih in s pomočjo detektorja ali priprave za zaznavanje radioaktivne snovi; npr. scintigrafija jeter, osnovna preiskava za izključitev jetrnih metastaz pri bolnicah z rakom dojk.
  • Sečnina – odpadni presnovek beljakovinske razgradnje in ena poglavitnih dušičnih sestavin v krvi
  • Sedativ – pomirilo
  • Sekundaren – Tisti, ki je po pomembnosti na drugem mestu . Drugoten (npr. sekundarni spolni znaki so dlakavost, glas, mlečne žleze)
  • Seminom: dolocena vrsta raka na modih
  • Senilen – starosten, starčevsko otročji
  • Senilnost – izraz, ki označuje spremembe duševnih sposobnosti, ki jih povzroča starost
  • Serotonin – snov, ki povzroča krčenje drobnih žil. Serotonin je v mnogih tkivih, v krvnih ploščicah, v sluznici prebavil.
  • Serum – (iz latinščine “serum” – vodeni del mleka) – bistra, rumenkasta krvna tekočina, ki nastane po odstranitvi beljakovine fibrinogena (glejte zgoraj) iz plazme. (Krvni) serum vsebuje beljakovine, albumin in globuline, razne soli, maščobe, sladkor, sečno kislino in sečnino.
  • Sfigmomanometer – naprava za merjenje krvnega tlaka
  • Shunt – preliv
  • Simpatični živčni sistem – del vegetativnega samoupravnega živčevja, ki posreduje izločanje adrenalina in noradrenalina
  • Simpatikolitik – zdravilo, ki ovira delovanje simpatičnega živčevja
  • Simptom (symptoma – tis n): znak, vnanji znak (pojav, okoliščina). V medicini prva domneva o določeni bolezni temelji prav na opisu posameznih simptomov, značilnih za neko bolezen.
  • Simptomatika – vsota bolezenskih znamenj
  • Simptomatski – nanašajoč se na simptom (npr. simptomatsko zdravljenje pomeni, da zdravimo bolnikove simptome)
  • Sindrom – skupek znamenj, ki se pogosto sočasno pojavljajo
  • Sinkopa – onesveščenje, omedlevica, nezavest
  • Sistem – skupina povezanih ali med seboj odvisnih organov, ki imajo skupno funkcijo
  • Sistemska bolezen veziva – kronično vnetje veziva v koži, sklepih, žilah, imunske narave
  • Sistemski – oznaka nečesa, kar prizadeva vse telo
  • Sistola – faza, ko se srce skrči
  • Sistolični tlak – potisni tlak
  • Slabokrvnost: stanje pomanjkanja rdečih krvničk v žilnem prostoru. Zaradi tega mora srce prečrpati večjo količino krvi, da zadovolji potrebam tkiv po kisiku, kar lahko povzroči odpoved srca.
  • Sklerozacija ven – (iz gr. “skler” – otrditi) Postopek, pri katerem vbrizgamo v svetlino razširjenih in zvijuganih površinskih dovodnic zdravilo, ki povzroči vnetje žilne stene. Temu vnetju sledi postopno razraščanje vezivnega tkiva in na koncu zaprtje žile. Postopek je rahlo boleč, vendar brez zapletov. Izvajamo ga pri zdravljenju krčnih žil na nogah.
  • skopitev (kastracija) – kirurška odstranitev ene (unilateralna kastracija) ali obeh (bilateralna kastracija) spolnih žlez pri moškem ali ženski
  • skrito modo – (kriptorhizem) izostanek spuščanja mod v mošnjo (skr6tum); v začetku sta testisa v trebušni votlini, med razvojem dojenčka pa se spustita v mošnjo
  • Solarij: prostor za soncenje oz. obsevanje z UV-žarki
  • Spazem – krč, zoženje
  • Spazmolitik – zdravilo, ki deluje proti krčem
  • SPF: soncni protektivni (zašcitni) faktor
  • splav (abortus) – spontana ali umetno povzročena prekinitev nosečnosti pred časom, ko je plod sposoben za življenje
  • Spermij (semencica): moška spolna celica, ki se pri oploditvi združi z jajcecem. Spermijev je v enem izlivu 300 – 600 milijonov in prve tri ure je vecina semencic gibljivih
  • Spodbujevalci receptorjev – Zdravila, ki vzdražijo posebne molekule v opnah celic. Vzdraženi receptorji sprožijo specifične reakcije (npr. dvig krvnega tlaka, izločanje hormonov).
  • spolno prenosljive bolezni, SPB – (angl. sexually transmitted deseases, STD) bolezni, ki jih povzročajo gonokoki, mikoplazme, povzročitelji sifilisa in virus herpes simplextipa 2; njihova skupna značilnost je, da se prenašajo med spolnim aktom
  • Stabilna angina pektoris – oblika angine pektoris, pri kateri nastopi stalno enak napad bolečine pri srcu ob stalno enakem sprožitelju (npr. enako težka obremenitev)
  • Stadij (stadium – ii n): stopnja razvoja, stanje bolezni, časovno obdobje bolezni; razširjenost posameznih rakov rodil, od najbolj začetnih (stadij I) pa do najbolj napredovalih oziroma razširjenih (stadij IV).
  • Stagnacija (stagnatio – nis f): zastoj, zastajanje; v onkologiji s stagnacijo označujemo tisto stopnjo v zdravljenju, ko rak ne napreduje več.
  • Stanoli – Posebne spojine v rastlinskih celicah, po kemični sestavi podobne holesterolu.
  • Stenoza – zoženje, zožitev
  • Stent – kovinska opornica, žilna opora, mrežasta kovinska cevka, žilna proteza
  • Steroli – Kemično zelo različne spojine, ki spadajo v skupino nenasičenih policikličnih alkoholov.
  • Steroli so v naravi lahko v prosti obliki, v glavnem pa v celicah rastlinskega in živalskega izvora vezani z maščobnimi kislinami. Med njimi je za človeka zelo pomemben holesterol.
  • sterilnost – nesposobnost razmnoževanja: o sterilnosti ženske govorimo, če ne zanosi po enem letu normalnih spolnih odnosov,sterilnost moškega pa je lahko sekrecijska (zaradi motenj ali odsotnosti spermatogeneze) ali ekskrecijska (zaradi zaprtja semenskih poti); žensko sterilnost lahko povzročijo motnje v delovanju hipotalamusa ali hipofize ali pa obolenja genitalnih poti (npr. zaprtje jajcevodov po vnetju); /če ženska pred nastopom sterilnosti ni bila noseča, govorimo o primarni, v nasprotnem primeru pa o sekundarni sterilnosti/
  • Sternum – prsnica
  • Stetoskop – slušalka
  • Stimulans – dvigovalec razpoloženja
  • Stimulator – spodbujevalec, pobudnik
  • Stimulator za srce – spodbujevalnik
  • Stres – odgovor organizma na razne dražljaje . Vsak vpliv, ki zmoti človekovo zdravo duševno in telesno počutje. V stresni situaciji telo izloča več hormonov, ki pospešijo srčni utrip, zvišajo krvni tlak, povzročijo spremembe duševnega stanja, itd.
  • Subarahnoidalna krvavitev – primer, ko se kri iz raztrgane žile razliva pod pajkasto ovojnico po možganski površini
  • Subarahnoidalno – kar je pod pajkasto možgansko ovojnico
  • Subduralna krvavitev – krvavitev pod trdo možgansko opno
  • Subfebrilen – z rahlo zvišano telesno temperaturo do 37.5°C

Š

  • Šok – hujša prizadetost krvnega obtoka . Nevarno zmanjšanje pretoka krvi povsod po telesu. Pojavi se, kadar se količina krvi zmanjša, kadar se žile prekomerno razširijo, kadar je delovanje srca šibko. Vzroki: srčni infarkt, pljučna embolija, hudo bakterijsko vnetje, alergična reakcija na pik žuželke ali po injekciji penicilina. Bolnik hitro in plitvo diha, ima hladno lepljivo vlažno kožo, hiter in šibak pulz, nizek krvni tlak in medli. Pri hujših oblikah šoka lahko nastopi smrt.
  • šokovno stanje – stanje med alarmno reakcijo organizma, za katero je značilna močna aktivacija simpatičnega sistema

Sledite nam


Hčerkin dnevnik (A Daughter’s Journey) s podnapisi