Slovarček E-I

Slovar medicinskih izrazov, Zdravoteka

Če želite radovednosti narediti konec, vabljeni k spoznavanju medicinskih izrazov različnih stanj in bolezni, od A do Ž.

[ A B C D ] [ E F G H I ] [ J K L M N ] [ O P R S Š ] [ T U V W Z Ž ]

E

  • EKG – elektrokardiogram. Zapis električne aktivnosti srca.
  • Eklampsija – bolezen s krči in izgubo zavesti v nosečnosti, ob porodu ali po njem
  • Eksarcebacija – hudo poslabšanje
  • Ekscitacija – vzdraženje, vzburjenje
  • Ekspektoracija – izkašljevanje sluzi iz pljuč
  • Ekspektorans – zdravilo za odkašljevanje
  • Ekstrakt – izvleček
  • Elektroliti – splošno ime za kovine in nekovine (natrij, kalij, klor, itd.), ki so raztopljene v krvi kot ioni
  • Elektrostimulacija – električno spodbujanje srca
  • Embalaža – ovojnina
  • Embolija – zamašitev žile s strdkom, ki je nastal na drugem mestu, s posledično prekinitvijo dotoka krvi v prizadeto območje
  • Embolus – odkrušek strjene krvi
  • Emergency (angl.) – izjemno nujno stanje
  • emfizem – izguba elastičnosti pljuč, ki tudi po izdihu ostanejo napolnjena z zrakom; učinkovitost izmenjave dihalnih plinov je zmanjšana, oseba se hitro utrudi; bolezen je pogosto posledica ponavljajočih se bronhitisov
  • Emulzija – fino razpršena netopljiva snov v tekočini (npr. olje v vodi)
  • Encim – beljakovina, ki vpliva na presnovo tako, da jo pospeši
  • encimopatija – encimatska bolezen zaradi popolnega ali delnega pomanjkanja kakega encima; običajno so encimopatije dedne in so posledica mutacij genov nosilcev genetske informacije za tvorbo manjkajočega encima
  • Endarterektomija – kirurška odstranitev strdkov iz zamašene žile
  • Endodontsko žarišče – vnetno žarišče v notranjosti zobnih tkiv
  • Endokard – notranja plast srca
  • endokrinologija – veda o delovanju žlez z notranjim izločanjem (endokrine žleze) in hormonov ter o boleznih slikah, povezanih s tem
  • Endoskop – dolg, tanek inštrument, ki vsebuje oprične leče za prenos slike in ga je mogoče uvesti v telo. Skozi leče (ob pomoči hladne bele svetlobe) je mogoče opazovati tkiva in strukture tkiv, ki sicer niso dostopne pogledu. Endoskopi se vse češče uporabljajo v medicini, saj omogočajo opravljanje posegov brez večjih rezov in krvavitev že skoraj v vseh predelih človekovega telesa, sklepih, votlinah, žilah.
  • endoskopija – pregled telesnih vodov in votlin z endoskopom
  • epidemija – (iz grščine “epidemios” – ki je v ljudstvu) – beseda, s katero opredelimo nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni v neki skupnosti, npr. epidemija gripe. Epidemijo, ki zajame mnoge skupnosti, imenujemo “pandemija”.
  • Epidemiologija – veda o pogostosti in poteku obolenj prebivalstva
  • Epidemiološki – nanašajoč se na epidemiologijo
  • Epiduralna krvavitev – krvavitev v prostor nad trdo možgansko ovojnico
  • Epigastrične težave – bolečine v predelu, ki je na sredini trebuha nad želodcem
  • Epizoda – manjši, manj pomemben dogodek
  • Eradikacija – izkoreninjenje (bakterijske okužbe)
  • Eritrocit – rdeča krvnička
  • Esencialen – primaren, prvobiten, bistven
  • esencialne aminokisline – življenjsko pomembne aminokisline, ki jih mora organizem nujno dobiti s hrano, ker jih ne more proizvajati sam. Aminoskupina (-NH2) se lahko v celicah prenaša z enih organskih molekul na druge. Tako lahko nastane tri petine aminokislin, kar pa ne velja za esencialne. Teh je osem: valin, levcin, izolevcin, treonin, metionin, lizin, fenilalanin in triptofan
  • Estri – Spojine, ki sestojijo iz molekul alkoholov, vezanih z molekulami organskih kislin (npr. molekule glicerola vezane z molekulami maščobnih kislin).
  • Etiologija (aetiologia – ae f): raziskovanje in preučevanje vzrokov nastanka oziroma vznika neke bolezni; npr vznik raka materničnega vratu in vpliv humanih papiloma virusov .

 

F

 

  • Farmakodinamika – veda, ki proučuje učinek zdravil na človeški organizem
  • Farmakokinetika – veda o usodi zdravila v človeškem organizmu
  • Farmakološki profil zdravila – celota značilnosti zdravila
  • Fibrilacija – (v lat. fibrilare pomeni trepetati se, tresti se). Stanje pri katerem poraste št. utripov preddvorov ali prekatov na 300-450 v eni minuti. Taki utripi so zelo šibki in praktično brez učinka. Pri fibrilaciji preddvorov delujejo le-ti zelo neredno in zelo šibko, vendar je pri tem bolnikovo počutje še zadovoljivo; ohranjena je tudi zadovoljiva zmožnost za delo. Pri fibrilaciji prekatov pa je učinek srca ničen in nenadoma nastopi zastoj krvotoka. Če bolniku ne pomagamo v nekaj minutah, umre. Takemu bolniku poskušamo pomagati z elektrošokom s pomočjo defibrilatorja.
  • Fibrilacija atrijev – migetanje preddvorov: hitro in neredno krčenje preddvorov s posledičnim nerednim krčenjem prekatov in nerednim bitjem srca
  • FIBRINOGEN – topna krvna beljakovina, ki se strdi v obliki nitk čim pride v stik z zrakom, in s tem napravi strdek, ki zaustavi krvavitev iz prerezane žile. Strjen fibrinogen imenujemo “fibrin”.
  • Fibrocistična bolezen dojk – bolezen dojk, pri kateri nastajajo vezivaste tvorbe z vrečastimi vložki napolnjenimi s sokrvico
  • Fibroza – brazgotinjenje
  • Fibrozen – ki ima dosti vlaken, vlaknat
  • Fistula (fistula – ae f): Ozek kanalček, ki samoniklo nastane med daljšo boleznijo, po katerem odteka gnoj iz obolelega organa na površino telesa ali v neko votlino v notranjosti telesa.
  • Flatulenca – nabiranje plinov v želodcu in črevesju, zaradi česar ima bolnik spahovanje ali izločanje plinov iz danke
  • Fleksibilen – spremenljiv, nestalen
  • Fluidum (fluidum – i n): tekočina.
  • Fluidotoraks (fluidothorax – cis): bolezensko povečana količina proste tekočine v prsni votlini; v onkologiji pogosto nastane zaradi razširitve malignoma v pljuča.
  • Fotosenzibilnost – preobčutljivost kože na sončno svetlobo

G

  • Gangrena – odmiranje tkiva z gnitjem pri zapori odvodnice
  • gastro – ki pomeni želodec, trebuh
  • gastroenterologija – zdravnik internist specialist za bolezni prebavnih organov
  • geriatrija – veda o boleznih starejših ljudi, ki pogosto zbolijo za več različnimi bolezni hkrati Vzroki so zmanjšano obnavljanje tkiva, manjša elastičnost in odpornost, posledica dotedanjih bolezni.
  • Gen, geni (gen, genos): biološka enota dednosti, ki postaja pri odkrivanju nastanka nekaterih vrst raka vse pomembnejša; npr. raka jajčnikov in raka dojk.
  • Generalizacija (generalisatio- -nis f): razširjenje po celem telesu, npr. raka. Značilno za večino malignih tumorjev rodil je lokalna rast na mestu vznika tumorja in ne hitra razširitev ali generalizacija v oddaljene organe.
  • ginekologija – veda o ženskih boleznih
  • Ginekomastija – čezmerna velikost dojk pri moških
  • Glukokortikoidi – hormoni nadledvične žleze, ki uravnavajo porabo ogljikovih hidratov, beljakovin in maščobe v telesu
  • glukozurija – prisotnost glukoze v urinu; lahko se pojavi zaradi previsoke koncentracije glukoze v krvi (nad določenim resorpcijskim pragom se v nefronu ne resorbira več vsa glukoza, zato se izloča s sečem) ali zaradi okvarjene funkcije tubulov, zaradi česar je resorpcija slaba kljub normalnim vrednostim koncentracije glukoze v krvi; glukozurija je lahko simptom sladkorne bolezni
  • Gradient – razlika med tlakom na dveh mestih krvotoka
  • gripa – poslovenjena francoska beseda “grippe”.

 

H

  • Halucinacija – zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj
  • hematologija – nauk o krvi in krvnih boleznih
  • Hematom – izliv krvi v mehko tkivo
  • Hematurija (haematuria – ae f): izločanje krvi s sečem; v ginekološki onkologiji se ta pojavi najpogosteje zaradi razraščanja raka rodil v sečila.
  • Hemodializa (iz gr. “hem” – kri, “dia” – skozi, “lijo” – razrešiti, osvoboditi) Postopek “čiščenja” krvi z “umetno ledvico”. Pri bolnikih, ki bolehajo za hudo odpovedjo ledvic, se prek ledvic iz krvi izloča v seč premalo tistih presnovkov beljakovin, ki strupeno delujejo na bolnikovo telo in ki jih telo izloči samo prek ledvic. Ker zdravil za učinkovito zdravljenje posledic odpovedi ledvic še nimamo, bolnike zdravimo tako, da iz njihove krvi odstranjujemo strupene presnovke s pomočjo aparata (dializatorja), ki mu v dnevni govorici pravimo umetna ledvica. Pri postopku povežemo bolnikove žile s cevmi iz polpropustnih membran, ki so v aparatu in skozi katere se iz krvi filtrirajo presnovki beljakovin in razne soli. Za zadostno izločanje strupenih presnovkov iz krvi mora biti bolnik vsakokrat “privezan” na umetno ledvico 46 ur; postopek je treba ponavljati dvakrat ali trikrat na teden. Bolniki, ki se zdravijo s hemodializo, se morajo strogo držati zdravnikovih navodil, da se izognejo raznim zapletom.
  • Hemoraška diateza – nagnjenost h krvavitvam
  • Hepatična koma – globoka nezavest pri odpovedi jeter
  • Hepatotoksični učinek – strupen učinek na jetrno tkivo
  • Heterogena substanca – raznovrstna snov (nasprotno od enotne)
  • Hidroliza – Razstavljanje neke spojine z vodo, tako da se deli vode vežejo s sestavnimi deli spojine.
  • Hidrops – pojav izločanja tekočine v medcelični prostor in votline pri plodu zaradi popuščanje srca ali preobremenitev s tekočino. V primeru, da hitro ne razbremenimo srca, vodi hidrops ploda v smrt zaradi odpovedi srca. Prepoznamo ga z UZ ploda po otekanju (edem), odebelitvi kože ter kopičenju tekočine v trebušni votlini, okrog pluč in osrčnika.
  • hiperglikemija – zvišana koncentracija glukoze v krvi
  • Hiperholesterolemija – zvečana količina holesterola v krvi
  • Hiperlipidemija – zvečana količina maščob v krvi
  • hiperplazija – povečanje števila celic v tkivu ali organu
  • Hipertenzija – visok krvni tlak
  • Hipertiroza – čezmerno delovanje ščitnice
  • Hipertrigliceridemija – zvečana količina trigliceridov v krvi
  • Hipertrofija – povečanje organa ali tkiva zaradi povečanja celic
  • hipoglikemija – znižana koncentracija glukoze v krvi pod 0,5 g/I, kar lahko povzroči slabost
  • Hipokloremična metabolična alkaloza – ob moteni presnovi sprememba kislinsko-bazičnega sestava krvi z zmanjšanjem količine klora in povečanjem količine lužnin v krvi
  • Hipolipemik – (predpona “hipo” = pod, “lipos” = maščoba, “em” = kri) zdravilo, ki znižuje vsebnost maščob v krvi
  • Hipopolarizacija – zmanjšanje razlike v električni napetosti med površino in notranjostjo celice
  • Hipotenzija – stanje nizkega krvnega tlaka
  • hipotermija – znižanje telesne temperature pod normalno vrednost (37° C); včasih se pojavi zaradi upočasnjenega metabolizma (zlasti med anestezijo)
  • Hipotiroza – zmanjšanje delovanja ščitnice
  • holesterol – maščobna snov (iz skupine sterolov) iz ciklično povezanih C atomov in s hidroksilno skupino (-OH). V organizmu opravlja številne vloge. Je sestavni del celičnih membran, izhodiščna molekula za nastanek številnih hormonov, žolčnih sestavin itd. Je nujno potrebna sestavina v organizmu, vendar je v prevelikih količinah zdravju škodljiva
  • Hormoni – kemijske snovi z zelo različnim delovanjem, ki jih izločajo žleze z notranjim izločanjem (npr. ščitnica, nadledvične žleze) neposredno v kri

I

  • i.m. (intramuskularno) – dajanje zdravila v mišico
  • i.v. (intravensko) – dajanje zdravila v žilo dovodnico
  • Ikterus – zlatenica
  • Ileus (ileus – us m): nezmožnost prehoda hrane skozi črevo zaradi mehaničnih ali funkcionalnih zaprek; zapora vetrov in blata.
  • Implantat – vsadek
  • Impotenca – motnja, ki se kaže tako, da pri bolniku, ki želi spolno združitev ne pride v spolnem udu do zadovoljive otrditve
  • Imun – odporen, nedovzeten
  • Imunosupresivi – zdravila, ki zavirajo vnetno reakcijo telesa proti tujku. Npr. zdravila, ki jih dajemo bolniku, da bi zavrli zavrnitveno reakcijo proti vsajenemu tujemu srcu.
  • In vivo – zaživa
  • Incidenca bolezni – število novih primerov bolezni v časovni enoti (navadno v enem letu)
  • Indikacija – potreba po nekem zdravljenju
  • Indukcija encimov – povečanje nastajanja encimov
  • Infekcija – okužba
  • infekcijska mononukleoza – nalezljiva virusna bolezen, za katero je značilna povišana raven limfocitov
  • Infiltrat (infiltratum – i n): prepojina, prepojeno tkivo; v onkologiji je to najpogosteje zatrdlina nastala z infiltracijo malignega tumorja.
  • Inflamacija (inflammatio – nis f): vnetje.
  • influenca – (iz latinščine “in” – v, “fluence” – vplivati, teči) – sopomenka besede “gripa”, nastala v srednjem veku zaradi verovanja o neugodnih vplivih položajev nebesnih teles na zdravje ljudi.
  • Infuzija – počasno vnašanje večjih odmerkov zdravilne tekočine v žilo
  • Ingvinalen (inguinalis – e): dimeljski, ležeč v dimljah, levo ali desno, npr. normalno velike ali patološko spremenjene bezgavke v dimljah.
  • Inhibitor – zaviralec (zdravilo, ki zavira delovanje endogenih biološko aktivnih snovi)
  • Inkontinenca urina (incontinentia urinae): nezmožnost zadržanja seča, nehotno puščanje seča.
  • Inoperabilen (inoperabilis – e): kar se več ne da operirati.
  • Inotropno zdravilo – zdravilo, ki poveča krčljivost srčne mišice
  • Intenzivni intervencijski programi – v medicinskem izrazoslovju, beseda “intenziven” opredeljuje pojem povečanega, napretrganega zdravniškega nadzora bolnika in beseda “intervencijski”, pojem ukrepanja s katerim zdravnik odločilno vpliva na potek bolezni z zdravili ali z različnimi operativnimi posegi.
  • Interakcija zdravil – medsebojno učinkovanje zdravil
  • Intermitentna infuzija – dajanje zdravila v žilo s prekinitvami
  • Intermitentna klavdikacija – v časovnih presledkih nastopajoče šepanje pri hoji zaradi bolečin v mišicah goleni
  • Intima – notranja plast žile
  • Intracerebralno – znotrajmožgansko
  • Intraventrikularna krvavitev – krvavitev v možganski prekat
  • Invaziven – nasilen
  • Invaziven postopek – sleheren postopek, pri katerem zdravnik uporablja igle, skalpel ali kateter za ugotovitev narave bolezni
  • Ion – atom, ki je izgubil ali pridobil elektron in je zato pozitivno (kation) oziroma negativno (anion) nabit
  • Ishemija – slaba prekrvitev
  • Ishemična bolezen srca – bolezen srca zaradi skozi daljši čas nezadostne prekrvitve omejenih predelov ali celotnega srca. Ko se venčne (koronarne) arterije srca začnejo ožiti, v večini primerov zaradi poapnenja (ateroskleroze), se skozi take žile pretaka vedno manj krvi in prizadeti deli srčne mišice dobivajo vedno manj kisika in hrane. Čim več žil je zoženih in čim hujše so zožitve, toliko hujše so posledice. Bolezen se kaže z napadi bolečin pri srcu (angina pektoris), z znaki popuščanja srca (zatekanje posameznih delov telesa ali celotnega telesa) in z nerednim bitjem srca.
  • Iztisni delež prekata – volumen krvi, ki ga srce iztisne pri sleherni sistoli, izražen kot odstotek volumna krvi v srcu na koncu diastole
  • izven materična (ekstrauterina) nosečnost – vgnezditev (nidacija) in razvoj nosečnosti izven maternice
  • izzvana hipoglikemija – (inzulinski tolerančni test) preiskovanje odzivov organizma na hipoglikemični dražljaj (injekcijo inzulina); test izvajamo pod medicinskim nadzorom zaradi proučevanja endokrinih reakcij preiskovanca

Sledite nam


Hčerkin dnevnik (A Daughter’s Journey) s podnapisi