Slovarček A-D

Slovar medicinskih izrazov, Zdravoteka

Če želite radovednosti narediti konec, vabljeni k spoznavanju medicinskih izrazov različnih stanj in bolezni, od A do Ž.

[ A B C D ] [ E F G H I ] [ J K L M N ] [ O P R S Š ] [ T U V W Z Ž ]

A

  • abdominalna kirurgija – veja v kirurgiji, ki se ukvarja z operativnim zdravljenjem obolenj v trebuhu npr odstranitev slepiča, operacije kil, presaditev jeter
  • Acetilsalicilna kislina – Spojina, ki nastane ob kemijski reakciji med ocetno in salicilno kislino – ocetna kislina je v kisu. Salicilno kislino v večjih količinah najdemo v lubju vrbe. Že starogrški zdravniki so ugotovili, da se z uživanjem oparkov lubja vrbe pri bolnikih občutno zmanjšajo bolečine in da se hkrati pojavijo nove težave (stranski učinki), kot so npr. bruhanje, vrtoglavice, krvavitve iz črevesja, nezavesti, zvonjenje v ušesih. Zato so do takega zdravljenja postali zadržani.
  • Zanimanje za snov v vrbovem lubju, ki deluje proti bolečinam, se je zbudilo pred dobrim stoletjem – nemški raziskovalci so ugotovili, da ima tako delovanje posebna kislina. Imenovali so jo salicilna kislina. Pri nadaljnjih raziskavah so ugotovili, da salicilna kislina obdrži svoje delovanje in da postane manj škodljiva, če je spojena z ocetno kislino. Novo spojino so leta 1899 poimenovali Aspirin (Bayer), ki ga vsi poznamo kot dobro zdravilo za ublažitev bolečin, zlasti glavobolov, zobobolov ter bolečin v sklepih in mišicah. Ko so pri nadaljnjih raziskavah raziskovalci ugotovili, da Aspirin zavira zlepljanje krvnih ploščic (antiagregacijsko delovanje), so zdravniki začeli predpisovati to zdravilo tudi bolnikom, ki so ogroženi zaradi nagnjenosti k tvorbi strdkov v žilah (bolniki, ki bolehajo za aterosklerozo ali vnetjem žil dovodnic).
  • Ablacija – odstranitev odmrlega ali obolelega tkiva z izrezanjem z ostrim instrumentom, zamrznjenem, izžiganjem, laserskim zdravljenjem
  • Absces – ognojek, z gnojem napolnjena vrečka v tkivu
  • Absorbcija – vpijanje, vsrkanje, vsrkavanje
  • ACE zaviralci – skupina zdravil, ki širijo žile tako, da zavirajo tvorbo angiotenzina
  • acetonurija – prisotnost acetona v seču zaradi nepopolne oksidacije maščobnih kislin, npr. pri bolnikih s sladkorno boleznijo, rakom itd.
  • Acidoza – stanje, ko se v telesu, pri moteni presnovi tvori preveč kislin
  • Adenokarcinom (adenocarcinoma- atis n): rak žleze ali žlezni rak; npr. adenokarcinom endometrija – rak žleznih celic endometrija ali maternične sluznice.
  • Adrenalin (iz latinščine: “ad” – pri, “ren” – ledvica) – hormon, ki ga izločajo predvsem nadledvične žleze. Adrenalin pospešuje hitrost delovanja in moč krčenja srčne mišice. S tem omogoča, da delujoče mišice (npr. pri delu, teku, begu) dobivajo več sveže krvi. Adrenalin se pogosto izloča v pretirani količini “brez potrebe”, ko smo vznemirjeni. To se kaže z višanjem krvnega tlaka, hitrim in včasih tudi nerednim bitjem srca. Tako neugodno stanje odpravimo ali celo preprečimo z raznimi zdravili.
  • Aeroben – tisti, ki zahteva kisik za življenje, delovanje in rast
  • afereza – odvzem krvi za preiskave, odstranitev nekaterih njenih sestavin
  • Afterload – tlačna obremenitev v srcu
  • agnozija – nesposobnost prepoznavanja predmetov, pri kateri pa ni neposredno prizadet senzorični sistem, ampak bolj pomenski (semantičen) spomin
  • Agranulocitoza – odsotnost zrelih belih krvničk
  • Agresivnost – splošen izraz za široko raznolikost sovražnih dejanj, napadalnost, nasilnost
  • Akcijski potencial – začetek električnega dogajanja v srcu tik pred začetkom njegovega krčenja
  • akinezija – nezmožnost ali otežkočeno izvajanja gibov zaradi živčne motnje
  • Akrocianoza – modrikavost kože (na okončinah) zaradi pomanjkanja kisika v krvi
  • Aktivirati – dražiti, spraviti v dejavnost, razgibati, napraviti aktivno
  • Akuten – Izraz, ki opredeli nenadno nastale težave (simptome). Dogajanja so navadno kratkotrajna.
  • AL: kratica za akutno levkemijo
  • albuminurija – prisotnost plazemske beljakovine albumina v urinu
  • Alergija – preobčutljivost organizma za določene snovi
  • alergologija in imunologija – veda o alergijah vseh vrst
  • algomenoreja ali dismenoreja – bolečine med menstruacijo ali pred njo
  • Alopecia areata – posamezni plešasti predeli (na lasišču)
  • Alopecija (alopecia – ae f): izpadanje las, pogosto zaradi bolezni kože ali endokrinih motenj; v onkologiji se alopecija najpogosteje pojavi zaradi učinkovanja nekaterih citostatikov, vendar le v obdobju zdravljenja.
  • Alergijski dermatitis: vnetje kože zaradi ucinka UV-žarkov, zlasti pri fotosenzibilnih osebah (obcutljivih na svetlobo); soncenje v travi lahko na koži izzove mocnejše vnetne reakcije na UV-žarke.
  • Alzheimerjeva demenca – Bolezen osrednjega živčevja, pri kateri gre za nenehno napredujoče propadanje možganskega tkiva. Bolezen se začne potuhnjeno. Prizadane predvsem ženske bele rase po 60. letu starosti. Za bolezen je značilen hud duševen upad. Bolniku nenehno pešajo razumske funkcije in vedno težje zmore vsakodnevne dejavnosti. Razpoloženje mu silno niha in ima vse slabšo orientacijo. Bolezen povprečno traja od sedem do deset let. Pri tej bolezni pri nekaterih celicah v možganih nastajajo vlaknasti skupki in okrog njih se odlagajo beljakovinske snovi, ki jim pravimo plaki. Za nastanek bolezni naj bi bili še pomembni prosti radikali, aluminij in cink. Alzheimerjevo demenco za začetkih težko prepoznamo, ker kaže sliko duševne depresije, Parkinsonove bolezni ali možganskega tumorja. Z zdravili lahko bolezen samo začasno omilimo.
  • amenoreja – izostanek menstruacije; vzrok je lahko fiziološki (pred puberteto, med nosečnostjo, med dojenjem in po menopavzi) ali patološki: primarna amenoreja je izostanek prve menstruacije, sekundarna pa izostanek perila potem, ko je ciklus že vzpostavIjen
  • AMI – akutni srčni infarkt, srčna kap
  • Amnioredukcija: pomeni zmanjšati količino odvečne plodovnice. Pod kontrolo ultrazvoka in po razkuženju površine trebušne stene pri nosečnici se v maternično votlino uvede dolga, tanka igla. Medtem, ko se plod nadzira z UZ se izčrpa odvečno plodovnico. Poseg je podoben amniocentezi, le da se izčrpa bistveno več plodovnice za uravnavanje količine in ne toliko za njeno analizo. Včasih je potrebno izčrpati tudi več litrov plodovnice.
  • Amnijska membrana:plod obdaja amnijska tekočina, plodovnica, oboje plod in plodovnico pa obdaja nekaj open. Plodu najbližja opna je amnijska membrana. Ta je obdana še s horionsko membrano, ki je tanka kot opna povsod, le v predelu posteljice predstavlja močno oporo tkivu posteljice in iz nje posteljica tudi izhaja. Pri dvojčkih imata oba plodova lahko skupno amnijsko opno, takoimenovani monoamniati, ki torej preživijo nosečnost znotraj ene same votline, lahko pa imata vsak svojo amnijsko opno, torej tudi vsak svojo votlino, takoimenovani monohorionski, biamnioti. V slednjem primeru si dvojčka delita samo posteljico. Neidentična, torej dvojajčna dvojčka, imata vedno svak svojo posteljico.
  • Amnijska votlina: v maternici se plod razvija v plodovnici, ki se nahaja znotraj amnijske mambrane ali opne. a prostor je definiran kot amnijska votlina.
  • Ampula – neprodušno zaprta steklenička, ki vsebuje zdravilo za vbrizganje
  • Amputacija – kirurška odstranitev dela uda ali uda v celoti ali dojke
  • Anaerob – sposoben živeti in rasti brez prostega kisika (veliko število pomembnih bakterij).
  • Anafilaksa – preobčutljivost organizma za vbrizgane tuje beljakovine, za pik žuželke, za injekcijo penicilina s hudo prizadetostjo ali s smrtjo bolnika
  • Anafilaktični šok – redka, resna, smrtno nevarna alergična reakcija najčešča po piku žuželke ali kot reakcija na injekcijo zdravila (npr. penicilin)
  • Analgetik – zdravilo proti bolečinam
  • analiza urina – laboratorijsko določanje prisotnosti različnih snovi v urinu
  • Anamneza – predhodna zgodovina bolezni, pripoved bolnika
  • Anemija – slabokrvnost
  • anemija – nenormalno nizka raven eritrocitov ali hemoglobina; ta motnja se pojavlja v različnih oblikah in zaradi različnih vzrokov: prehranska anemija (zaradi pomanjkanja železa in vitamina B~z), perniciozna anemija (pomanjkanje vitamina B), hemoragična anemija (izguba krvi ob krvavitvah), hemolitska anemija (razkrajanje eritrocitov zaradi neskladja v krvnih skupinah matere in njenega zarodka ali zaradi genetskih vzrokov itd.)
  • anemija srpastih celic (drepanocitoza) – genetsko obolenje hemoglobina
  • Aneroid – merilnik tlaka na pero
  • anestezija – zavrtje občutljivosti; običajno jo sprožimo v zdravstvene namene, da se izognemo bolečini, lahko pa je posledica nekaterih živčnih obolenj
  • anesteziologija – veda o splošni lokalni anesteziji ( specialistično področje)
  • Anevrizma – Čezmerna omejena razširitev odvodnice zaradi pritiska krožeče krvi na oslabljeno mesto v steni odvodnice. Oslabelost lahko nastane zaradi bolezni, poškodbe ali prirojene hibe stene odvodnice.
  • Angina pektoris – (iz grške besede “anho” – stisnem, davim in latinske besede “pectus” – prsni koš)
  • Bolezenska slika, za katero so značilni napadi bolečin pri srcu, ki se pojavijo, ko v srce priteka premalo krvi, bogate s kisikom. Navadno se to zgodi, ko bolnik, ki ima zožene srčne žile zaradi ateroskleroze, opravlja naporno delo oziroma ko gre v zimskem času iz tople hiše na hladno ulico.
  • Angionevrotski edem – Angioedem je podoben urtikariji. Zanj so značilne dobro omejene otekline, ki se nenadoma pojavijo na koži, v grlu in drugje. Gre za nenadno reakcijo, alergične narave po zaužitju hrane (jajca, jagode, morska hrana) ali po piku žuželk, po injekciji penicilina. Lahko nastane tudi pri mrazu. Ko zadene grlo je angionevrotski edem lahko smrten, ker zapre dihalne poti.
  • Angiotenzin – Ime dveh sorodnih beljakovin, ki dvigata krvni tlak.
  • Angiotenzinski receptorji – molekule na celični opni, na katere se veže angiotenzin
  • Anksiolitik – zdravilo, ki deluje proti anksioznosti
  • Anksioznost – neprijetno čustveno stanje od blagega neugodja do hudega strahu. Anksiozen človek čuti pretečo usodo, čeprav ni nobene očitne nevarnosti in kaže določene telesne in duševne znake (bolečine v prsnem košu, v želodcu, glavobol, itd).
  • Anomalija – nepravilnost, odklon od vsega kar velja za normalno
  • anoreksija – odsotnost oz, izguba teka (apetita); psihogena anoreksija je izguba teka oz. odklanjanje hrane zaradi psihičnih razlogov
  • Antagonist – zdravilo z nasprotnim učinkom
  • Antiagregant – zdravilo, ki ovira zlepljenje krvnih ploščic
  • Antiaritmik – zdravilo, ki preprečuje / prekinja neredno bitje srca
  • Antidepresiv – zdravilo proti depresiji
  • Antidispeptični učinek – (iz grščine “anti” – proti, “dys” – nelagodje, “peptetin” – prebaviti). Učinek (zdravila), naravnan proti nelagodju motene prebave.
  • Antidot – protisredstvo
  • Antikoagulans – zdravilo, ki preprečuje strjevanje krvi
  • Antikoagulacijska zdravila in zdravljenje (latinsko: “anti” – proti in “koagulacija” – strjevanje)
  • Zdravilom, ki delujejo proti strjevanju krvi, v vsakdanjem pogovoru pravimo zdravila, ki redčijo kri. S temi zdravili zdravimo bolnike, pri katerih obstaja nevarnost nastanka strdkov (trombusov) v žilah.
  • V človeški krvi so snovi, ki pospešujejo tvorbo strdkov, in snovi, ki strjevanje krvi zavirajo.
  • Pri zdravem človeku so navedene snovi v ravnotežju, v žilah kri ostane tekoča in strdki se ne tvorijo.
  • Ravnotežje se pri raznih boleznih poruši s prevlado enih ali drugih snovi. V takih primerih so bolniki nagnjeni h krvavitvam (iz dlesni, iz sečnega mehurja, iz črevesja v podkožju) ali k tvorbi strdkov v žilah (odvodnicah in dovodnicah). Bolezni s povečano nagnjenostjo k tvorbi strdkov v žilah, zlasti strdkov v dovodnicah (venah), so razmeroma pogoste. S sodobnimi zdravili smo proti tvorbi strdkov zelo uspešni.
  • Antilipemik – zdravilo, ki znižuje holesterol v krvi
  • Antioksidanti – Snovi, ki preprečujejo delovanje strupenih kisikovih spojin, ki nastanejo med presnovo in jih imenujemo prosti radikali. Na tvorbo večjih količin prostih radikalov vplivajo številni dejavniki, kot so: nepravilna prehrana, kajenje, uživanje alkohola, telesna in duševna preobremenitev, onesnažen zrak, UV-sevanje (pretirano sončenje), nekatera zdravila. S svojim delovanjem antioksidanti zavirajo staranje, zlasti napredovanje ateroskleroze in nagnjenje k nastanku rakastih bolezni. Danes najbolj raziskani antioksidanti so: vitamin C, E, A, selen, betakaroten, kalcij, baker, cink. Največ jih vsebujejo pomaranče, limone, paradižniki, paprika, listnata zelenjava, stročnice, črni kruh idr.
  • Antipiretik – zdravilo, ki znižuje telesno temperaturo
  • Antirevmatiki – skupina zdravil za zdravljenje revmatizma
  • Antitrombotik – zdravilo, ki preprečuje nastanek strdkov v krvi
  • Aorta – glavna telesna odvodnica, ki izhaja neposredno iz levega prekata
  • Aplicirati – dati (zdravilo) . uporabiti, uveljaviti
  • Apneja – prenehanje dihanja
  • apraksija – motorična motnja, ki se izraža kot nezmožnost izvajanja že naučenih gibov; vzrok so motnje v proceduralnem spominu
  • Aritmija – neredno zaporedje srčnih utripov
  • Arterija – utripalnica, odvodnica
  • Arterijska tromboza – začepitev žile odvodnice s strdkom, ki je nastal na licu mesta
  • Arterijska hipertenzija – Visok krvni tlak. Po sodobnih ugotovitvah je krvni tlak višji od 139/89 mmHg.
  • arteriografija – prikaz arterij z rentgensko preiskavo po vbrizganju kontrastnega sredstva vanje; atomi z večjo atomsko maso v kontrastnem sredstvu bolj zadržujejo X žarke, zato postanejo obrisi arterij vidni
  • Arteriole – uporovne odvodnice
  • Ascendentna aorta – začetni del aorte
  • Astenija – oslabelost, telesna slabost, nemoč
  • astigmatizem – motnja vida zaradi različne lomnosti očesne leče v različnih meridianih (obris takšne leče je v tlorisu ovalen in ne okrogel); motnjo odpravimo s “cilindričnimi” lečami
  • Astma – težka sapa, naduha
  • astma – krč (spazem) gladkih mišičnih vlaken v steni dihalnih poti, zaradi česar se sapnice (bronhiji) zožijo; s tem se izmenjava atmosferskega in alveolarnega zraka zmanjša; sočasno obilno izločanje sluzi v vzdraženih sapnicah še dodatno zmanjšuje pretok zraka; bolezen je običajno alergijskega porekla
  • Ataksija – okornost, ki prizadene ravnotežje, hojo, gibanje udov in zrkel
  • ataksija – motnje hotne motorike zaradi okvare centralnega živčnega sistema
  • Ateroskleroza – poapnenje žil
  • atonija – velika izguba mišične napetosti (tonusa) gladkih ali skeletnih mišic
  • Atrijska fibrilacija – migetanje preddvorov: motnja srčnega ritma, pri kateri preddvora utripata neredno in zelo hitro (300 in več utripov v eni minuti)
  • Atrioventrikularni blok – prekinitev prehoda dražljaja iz preddvora v prekat
  • Atrofija – zmanjšanje obsega organa ali tkiva zaradi zmanjšanja celic . Upadanje, usihanje
  • Avtogeni trening (Iz grščine “avto” – sam od sebe in “gen” – ki nastane)
  • Skupek psihoterapevtskih postopkov (tehnik), ki jih je leta 1932 vpeljal nemški psihiater Johannes Schultz. Metoda uči bolnika, kako naj doseže stanje splošne sproščenosti z izvajanjem posebnih telesnih in miselnih vaj ter s tem vpliva v pozitivnem smislu na počutje in potek bolezni.
  • Avtoimun – nanašajoč se na avtoimunost
  • Avtoimunost – bolezen obrambnega mehanizma telesa, pri katerem se imunski odziv sproži proti lastnim tkivom
  • Avtomatični kardioverter – aparat, ki se samodejno sproži ob nastanku hudega nerednega bitja srca in spremeni neredno delovanje srca v redno
  • avtopsija – pregled organov trupla, ki poteka ob raztelešenju v treh fazah: najprej pregledajo in opišejo zunanjost trupla (poškodbe, brazgotine, spremembe na koži); sledi odpiranje telesnih votlin in pregled zunanjosti organov in tkiv ter njihov opis; končna je mikroskopska preiskava tkivnih vzorcev, s katero ugotavljajo morebitne mikrobe, tujke, bolezenske (patološke) spremembe itd.

B

  • B-Natriuretični peptid (B – začetna črka angleške besede “brain” – možgani). Pred dobrim desetletjem so znanstveniki odkrili posebne snovi (peptide), ki jih izločajo predvsem celice srčnih preddvorov in možganov. Snovi se tvorijo v večji količini pri srčnem popuščanju in pospešujejo izločanje natrija (soli) s sečem in širijo žile.
  • Baktericiden – snov, ki uničuje bakterije
  • Bakterije – klice . Enocelični organizmi brez klorofila, ki se množijo s delitvijo. Nekatere bakterije zares povzročajo bolezni. V nobenem primeru pa bakterije niso rastlinski organizmi! Živi svet razdelimo na pet osnovnih skupin in sicer:
  • rastline, živali, glive, bakterije in arheje. Zmeda, da so bakterije rastlinski organizmi, izhaja iz nekdanjega napačnega uvrščanja manjše skupine bakterij imenovanih modro-zelene cepljivke, ki izdelujejo klorofilu podobno barvilo bakterioklorofil, med alge, torej med rastline. Bakterije torej niso rastline in nekatere bakterije izdelujejo klorofilu podoben bakterioklorofil.
  • Bakteriostatik – ki zavira razvoj bakterij
  • Balonski kateter – upogljiva cev z balonom na koncu. Kadar je balon v žili in je napihnjen, pritiska na steno žile. Balonski kateter uporabljamo, kadar je krvna žila zamašena s krvnim strdkom. Konec cevke porinemo skozi strdek, napihnemo balon in potegnemo kateter nazaj. Kateter povleče balon in strdek. Ta postopek imenujemo embolektomija. . Posebno vrsto balonskega katetra v obliki klobase uporabljamo za razširitev zožene arterije. To tehniko imenujemo balonska angioplastika, ki večkrat nadomesti operacijo.
  • Barbiturati – zdravila, ki delujejo uspavalno
  • Betatron: pospeševalnik elektronov; medicinska naprava za zdravljenje kožnih oz. površinskih tumorjev z umetno radioaktivnimi elementi, ki oddajajo samo radioaktivne beta žarke.
  • Biofeedback – Zdravilni tehnično podprt postopek, pri katerem se bolnik nauči obvladati razne telesne funkcije, od zdavnaj “napačno” uvrščene v skupino funkcij, ki so zunaj našega hotenja. Sem sodi npr. vpliv na hitrost delovanja srca, na višino krvnega tlaka, na višino telesne temperature, na napetost mišic, na delovanje možganov itd.
  • Biološka razpolovna doba – čas, ki preteče do padca koncentracije zdravila v krvi na polovico začetne
  • Biološka uporabnost – količina zdravila, ki pride v krvni obtok in prodre do tkiv in organov po vsem telesu. Izražena je v odstotkih dane količine zdravila. Pri injekciji zdravila v žilo je biološka uporabnost 100 %. Zdravila, ki jih použijemo, imajo precej nižji odstotek, saj se skozi prebavila vsrka le del zdravila.
  • Biopsija – diagnostični test, pri katerem iz telesa vzamemo košček tkiva za pregled pod mikroskopom
  • biopsija – odvzem živega dela organa oziroma tkiva preiskovanca za mikroskopsko preiskavo v diagnostične namene (npr. iz požiralnika, želodca, debelega črevesa, sapnice, jeter, kože, ledvic, sečnega mehurja, kostnega mozga itd.). Biopsijo navadno opravijo zaradi podrobnejše preiskave organa oz. tkiv, pri katerih so že odkrili nepravilnosti (anomalije) ali pa “na slepo”, ko šele preverjajo možne diagnoze. Za histološko preiskavo razrežejo vzorec tkiva v tanke rezine in jih obarvajo. Tako lahko odkrivajo bolezenske
  • Bolus – velik odmerek zdravila hitro dan . Odmerek zdravila na hitro vbrizgan v veno
  • Bradikardija – počasen utrip srca
  • Brahiterapija (brachytherapia – ae f): poseben način obsevanja z izvori sevanja pri kratkih razdaljah; npr. zdravljenje raka maternične sluznice z intrakavitarno aplikacijo (z vstavitvijo v maternično votlino) radioaktivnega izvora.
  • Bukaleta – tableta, ki jo bolnik raztopi ob notranjem delu lica
  • bulimija – psihična motnja, izražena kot stalna lakota
  • Bypass – Obvod . V vsakdanjem pogovoru z besedo bypass povemo, da so pri bolniku kirurgi pri operaciji srca premostili zamašene žile z vstavitvijo novih, prehodnih žil.

C

  • carski rez – prekinitev nosečnosti s kirurškim posegom, med katerim porodničar prereže trebušno steno in steno maternice ter vzame iz nje plod in odstrani posteljico
  • Celica – osnovna strukturna enota telesa
  • Celična membrana – opna celic; sestoji iz maščobnih snovi in beljakovin. Opna drži celico skupaj in uravnava prehajanje snovi v celico in iz nje.
  • Cerebrovaskularne bolezni – bolezni osrednjega živčevja (možganov) zaradi obolenja možganskih žil, v večini primerov zaradi ateroskleroze (trdenja žil).
  • Centralni receptorji – receptorji v osrednjem živčevju
  • Cirkulacija – obtok . krožno gibanje
  • Cirkulirati – krožiti
  • cistična fibroza – bolezen, ki prizadene pri belcih vsakega 2500. dojenčka, se kaže kot zgoščenost izločkov dihalnic in trebušne slinavke ter kot povišana koncentracija klora v znoju; bolezenski gen je znan, bolezen je verjetno posledica nepravilnega delovanja membranskih kanalčkov ali pa beljakovine, ki kontrolira njihovo delovanje; v bližnji prihodnosti se obetajo možnosti za zdravljenje oseb s cistično fibrozo s pomočjo genske terapije
  • cistitis – bakterijsko vnetje sečnega mehurja
  • Citokini – posebne snovi, sorodne beljakovinam, ki jih nekatere krvne celice (monociti, linfociti) izločajo na mestih, kjer se odigrava vnetje. Citokinov je približno dvajset vrst in nosijo različna imena.
  • Citohrom P450 – encim, ki v jetrih pospešuje razgradnjo zdravil in strupov
  • Cistoskopija (cystoscopia- ae f): ogled notranjosti mehurja (s cistoskopom); temeljna preiskava za ugotavljanje razširjenosti malignih tumorjev rodil, predvsem raka materničnega vratu in materničnega telesa.
  • Citostatik – zdravilo, ki zavira rast in razmnoževanje celic
  • Compliance – doslednost v izvajanju zdravnikovih navodil za zdravljenje, vodljivost
  • Cushingov sindrom – hormonska bolezen, ki jo povzroča nenormalno visoka količina hormonov nadledvične žleze v krvi

D

  • daljnovidnost (hipermetropija) – motnja vida, pri kateri nastane slika predmeta v očesu za mrežnico zaradi premajhne lomnosti svetlobnih žarkov v zrklu ali pa zaradi prekratkega zrkla; motnjo odpravimo z zbiralnimi lečami
  • Defibrilacija – sunek enosmernega električnega toka, s katerim prekinemo neredno bitje srca
  • Dehidracija – izsušenost
  • Dehidrirati – odvzeti, odstraniti vodo iz nečesa
  • Dejavniki tveganja – dejavniki, ki povečajo tveganje (na primer za srčno-žilne bolezni)
  • Delirij – stanje akutne duševne zmedenosti s prividi, z visoko vročino. Bledež
  • Demenca – (iz latinščine: predpona “de” nakazuje pojem oddaljitev, odtegnitev, ločitev, “mens” – duh, duša, (raz)um) – oslabitev, zmanjšanje umskih sposobnosti, ki navadno napreduje počasi, po šestdesetem letu starosti. Bolniku hudo pešajo spomin, mišljenje, zmožnost presoje, pozornosti in učenja. Vedno bolj je izraženo propadanje osebnosti. Demenca je posledica različnih bolezni: npr. zaporednih možganskih kapi, Alzheimerjeve bolezni in še mnogih drugih.
  • Depresija – občutek žalosti, brezupa, pesimizma, duševna potrtost . Vdrtina, vtisnina
  • dermatologija – nauk o kožnih boleznih
  • Defibrilator – Naprava, ki proizvaja električno energijo z enosmernim tokom. Uporabljamo jo, ko z zdravili ne uspemo normalizirati pretiranega in nerednega delovanja srca. Ko napravo vključimo in položimo elektrode (kable) na prsni koš bolnika, potuje električni dražljaj (el. šok) skozi prsno steno v srce. Za trenutek srce neha delati. Takoj za tem, če je bil poseg uspešen, znova normalno utripa. Uporabljamo električno energijo z močjo 25-400 joulov. Poseg imenujemo kardioverzija z enosmernim el. tokom. Metoda se zelo obnese pri zdravljenju smrtno nevarnih stanj zaradi nenadne odpovedi srca. Uporabljamo jo vedno bolj in danes sodi k rutinski opremi vseh oddelkov v bolnišnicah, pa tudi reševalnih vozil.
  • Detabúizacija: napraviti, da nekaj ni vec tabú.
  • diagnostična slikovna metoda – vsaka preiskovalna metoda, ki omogoča slikovni prikaz (vizualizacijo) telesnih struktur in funkcij; pri tem uporabljajo in vizualizirajo različne elektromagnetne žarke (vidno svetlobo, infrardeče žarke, X žarke itd.) ali ultrazvočne valove
  • Diagnoza – zdravnikova ugotovitev narave in vzroka bolnikovih težav
  • diagnoza – določitev bolezni glede na simptome in znake
  • Diastola – obdobje, ko se srce polni
  • Diastolični in sistolični krvni tlak – Pri merjenju krvnega tlaka pišemo dvoje vrednosti: zgornjo vrednost imenujemo sistolični, spodnjo pa diastolični krvni tlak.
  • Dilatacija – povečanje, razširitev . Beseda dilatacija se nanaša tudi na postopke, s katerimi dosežemo razširitev (žile).
  • Dilatirati – razširiti
  • Disekcija – razplastitev, raztrganje (žile)
  • Disfagija – oteženo požiranje
  • Dispepsija – slaba prebava, prebavne motnje
  • Distalen – del telesa, ki je bolj oddaljen od drugega dela glede na osrednjo referenčno točko. Nasprotno je proksimalen.
  • Distrofija – vsaka bolezen, pri kateri je porušena zgradba in normalno delovanje celic v tkivu zaradi nezadostne prehrane. Običajni vzrok je slab krvni pretok skozi tkivo.
  • Diuretik – zdravilo, ki pospešuje nastajanje in izločanje seča
  • Diureza – količina urina v 24 urah.
  • Dizurija (dysuria – ae f): otežkočeno, boleče uriniranje; vzroki za to so lahko različni in najpogosteje povezani z boleznimi sečil ali organov, ki so v bližini.
  • Dopplerjeva sonografija – (Ch. Doppler, avstrijski znanstvenik, ki je odkril zvezo med višino zvoka in premikanjem izvora le tega) Dopplerjeva sonografija je preiskava, pri kateri z ultrazvočnim aparatom merimo hitrost in smer toka krvi. Naprava je izdelana tako, da se na zaslonu prikaže premikanje krvi v žilah v rdeči in modri barvi. V rdeči takrat, ko se kri oddaljuje od merilnika (sonde)
  • Doza – odmerek
  • Doziranje – odmerjanje
  • Draže – s sladkorjem ali čokolado prevlečena zdravilna kroglica
  • Dren – priprava, ki jo vstavimo v telesno votlino ali rano, s katero omogočimo odvajanje zraka ali tekočine
  • Drenaža (ang. drainage): odvajanje izločkov iz rane ali iz telesnih votlin. Drenažo opravimo z namenom hitrejšega celjenja rane ali odvajanja odvečnih, patoloških količin telesnih tekočin, ki so se nakopičile v telesnih votlinah.
  • Drenirati – odvajati izcedek
  • drugodnja lega moda (ektopija testisa) – motnja v spuščanju moda, ki se ne spušča proti mošnji po običajni poti
  • Duchennova miopatija – zelo težko degenerativno obolenje mišičnega tkiva, ki se konča s smrtjo zaradi degeneracije dihalnih mišic; z genetskimi analizami obolelih so dognali, da je bolezen posledica mutacije zelo velikega gena, ki kodira nastanek distrofina-do nedavnega nepoznanega proteina
  • Dušični retenti – snovi, ki krožijo v krvi in vsebujejo dušik nastal iz presnove beljakovin. Glavna sta kreatinin in sečnina.

Sledite nam


Hčerkin dnevnik (A Daughter’s Journey) s podnapisi