Si merite krvni tlak na obeh rokah?

Bolezni, Zdravje, Življenjski slog

Merjenje krvnega tlaka je ena temeljnih metod za čimprejšnjo diagnozo in uspešno zdravljenje arterijske hipertenzije ter za oceno kardiovaskularnega tveganja.

To se je včasih ocenjevalo le na podlagi merjenja krvnega tlaka v ambulanti. Ker pa so izmerjene vrednosti precej nihale, se je pokazala potreba po pogostejšem, rednem in pravilnem merjenju.

Kaj to pomeni? Krvni tlak je treba meriti vsak dan, bodisi doma ali po dogovoru v ambulanti. Priporoča se trikratno merjenje z razmikom po tri minute, je pa to odvisno tudi od vrste merilnika. Izmerjene vrednosti je treba vpisati v dnevnik merjenja, za čim natančnejšo oceno pa uporabimo povprečno vrednost v daljšem obdobju. Teh pravil se morajo še posebej držati ljudje, ki že imajo diagnozo arterijske hipertenzije in obenem sladkorne bolezni ali kardiovaskularno tveganje, nosečnice in starejši. Pravilno merjenje pomeni tudi merjenje na obeh rokah, na kar pogosto pozabimo.

Arterijska hipertenzija je glavni vzrok tveganja za kardiovaskularne bolezni

Arterijska hipertenzija je potrjena, ko so vrednosti meritev krvnega tlaka v daljšem obdobju povišane. To pomeni, da je sistolični tlak večji ali enak 140 mmHg, diastolični pa večji ali enak 90 mmHg. Sistolični tlak je tlak, izmerjen v trenutku, ko srce utripne, diastolični tlak pa je najnižji tlak, ki so mu izpostavljene arterije, izmerjen, ko srce počiva. Arterijska hipertenzija je resna bolezen, saj njene posledice prizadenejo mnoge organe. Na to opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija, ki to bolezen opredeljuje kot glavnega povzročitelja tveganja za bolezni srca in ožilja ter najpogostejši vzrok smrti po vsem svetu. Poškoduje vitalne organe – srce, možgane, ledvice, oči, aorto in periferne arterije.

Posledice arterijske hipertenzije:

• bolezni srca: koronarna bolezen, hipertrofija levega prekata, hipertenzivna kardiomiopatija, odpoved srca
• bolezni možganov: ishemična ali hemoragična možganska kap, hipertenzivna encefalopatija, upad kognitivnih funkcij in demenca
• bolezni ledvic: kronična ledvična bolezen, odpoved ledvic
• motnje vida: hipertenzivna retinopatija
• bolezni aorte in perifernih arterij: anevrizma aorte in gangrena

Skrb vzbuja podatek, da je odstotek obolelih ljudi, ki se ustrezno zdravijo, še vedno nizek. Posledično narašča pogostost kronične odpovedi srca in dokončne odpovedi ledvic, pa tudi pogostost ishemične bolezni srca in možganske kapi prepočasi upada.

Vzroki za tako slabo urejenost uravnavanja in zdravljenja previsokega krvnega tlaka so različni. Med njimi je zanemarjanje samonadzora z rednim merjenjem. Strokovnjaki poudarjajo, da se lahko ob znižanju vrednosti sistoličnega tlaka za le 10 mmHg tveganje za koronarno bolezen zmanjša za približno četrtino, tveganje za možgansko kap pa za približno tretjino. Zato je redno in pravilno merjenje krvnega tlaka, ki je zelo preprosto, tako pomembno.

Merjenje krvnega tlaka na obeh rokah

Ob merjenju krvnega tlaka na obeh rokah opažamo, da se vrednosti rahlo razlikujejo. To je normalno, medtem ko razlika desetih enot že lahko kaže na prisotnost bolezni perifernega ožilja, kot so aterosklerozne spremembe na perifernih arterijah. Do tega pride, ker je arterija, na kateri izmerimo višjo vrednost tlaka, zaradi maščob zožena. Tako lahko domnevamo, da so zožene tudi arterije v srcu in možganih, kar povečuje tveganje za srčno ali možgansko kap. Tako velika razlika opozarja zdravnike tudi na povečano tveganje smrti zaradi bolezni srca in ožilja pri ljudeh, ki imajo visoko kardiovaskularno tveganje ali že trpijo za boleznimi ožilja.

To potrjujejo tudi mnoge raziskave, ki povezujejo razliko med vrednostjo tlaka na eni in drugi roki z znatno večjo incidenco srčno-žilnih težav. Ljudje z večjo razliko tlaka so v povprečju starejši in pogosteje kot tisti z enakima vrednostma tlaka trpijo za hipertenzijo, sladkorno boleznijo ali povišano vrednostjo celotnega holesterola. Rezultati druge neodvisne raziskave so pokazali, da je razlika 5 mmHg ali več povezana s skoraj dvakrat večjim tveganjem smrtnosti zaradi bolezni srca in ožilja in s 44 odstotkov večjim tveganjem smrtnosti iz kateregakoli vzroka. Zato je pri ohranjanju zdravja in reševanju življenja nadvse pomembno, da pravočasno opazimo razliko med vrednostma krvnega tlaka na levi in desni roki.

Kako izboljšati uspešnost zdravljenja arterijske hipertenzije?

Kardiovaskularne, cerebrovaskularne in ledvična bolezen veljajo za najhujše posledice arterijske hipertenzije, zato mora biti zdravljenje usmerjeno k preprečevanju. To lahko dosežemo z dobro urejenostjo krvnega tlaka, še preden pride do poškodb vitalnih organov. Strokovnjaki priporočajo, da ohranjamo krvni tlak pod 140/90 mmHg, pri sladkornih, kardiovaskularnih in ledvičnih bolnikih pa pod 130/80 mmHg.

Literatura:
Weinberg, I. et al. 2014. The Systolic Blood Pressure Difference Between Arms and Cardiovascular Disease in the Framingham Heart Study. The American Journal of Medicine. 127 (3): 209–215.
World Health Organization. A global brief on hypertension: silent killer, global public health crisis. Geneva; 2013.
E. Clarc, C. et al. 2016. Inter-arm blood pressure difference and mortality: a cohort study in an asymptomatic primary care population at elevated cardiovascular risk. British Journal of General Practice. 66 (646): 297–308.


Sledite nam