Shizofrenijo bomo po novem bolje zdravili

Bolezni, Odnosi v družini

Na tiskovni konferenci, ki je potekala ob seminarju Združenja psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu (SZD), so predstavili pomembne novosti v zdravljenju shizofrenije in širše osvetlili eno najtežjih duševnih motenj, s katero se soočajo bolniki in njihovi svojci.

bolnica s shizofrenijo Nataša

O shizofreniji in zdravljenju sta spregovorila prim. Andrej Žmitek iz psihiatrične bolnišnice Begunje in prof. Rok Tavčar iz Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Življenjsko izkušnjo z boleznijo je predstavila Nataša, bolnica s shizofrenijo, članica društva Ozara.

Shizofrenija je uničujoča možganska motnja, ki vodi v zmanjšano psihosocialno funkcijo, zboli lahko kdorkoli, najpogosteje pa gre za mlajše, med 18. in 30. letom.

Le petina oseb s shizofrenijo je sposobnih obdržati plačano službo na primarnem trgu dela in le tretjina jih je sposobnih ohraniti stabilno razmerje. Približno toliko bolnikov s shizofrenijo doživi samo eno epizodo v svojem življenju in se nato vrne v normalno življenje. Druga tretjina bolnikov ima več epizod, a se njihovo delovanje med epizodami normalizira, medtem ko tretjina bolnikov trpi za kroničnim potekom bolezni z oslabljenim delovanjem. Približno 10% bolnikov s shizofrenijo stori samomor.

Do nedavnega zdravil, ki bi odločilno vplivala na celostno izboljšanje stanja, ni bilo. Šele v zadnjem času se je pojavilo novo zdravilo kariprazin, katerega najpomembnejša značilnost je prav delovanje na negativne simptome in pomoč pri boljšem počutju bolnikov. To pomeni velik napredek glede na trenutno stanje. Po mnenju najpomembnejših mednarodnih strokovnjakov smo šele tokrat dobili učinkovito zdravilo za izboljšanje negativnih simptomov shizofrenije.

Prizadeta bolnik in družina

Shizofrenija spada med psihotične duševne motnje, ki s svojimi simptomi izrazito prizadenejo bolnika in njegovo družino, hkrati pa zelo pogosto osiromašijo bolnikovo sposobnost uvida v bolezen in s tem še povečajo težave pri zdravljenju, je pojasnil prim. Žmitek in pojasnil, da je pogostost (prevalenca) shizofrenije okoli en odstotek, pri čemer med večjimi populacijami ni pomembnih razlik.

V Sloveniji ima shizofrenijo torej okoli 20.000 prebivalcev.  Shizofrenija je dedna bolezen, vendar način dedovanja ni enostaven in tudi ni dobro pojasnjen. Znano je, da je v primeru bolezni pri enem od enojajčnih dvojčkov, imata enake gene, tveganje, da zboli tudi drugi, 50 odstotna. Če ima shizofrenijo eden od staršev, je tveganje pri otrocih okoli 10 odstotkov. 
Ni podatkov, da bi se pogostost s časom bistveno spreminjala.

Ločimo med pozitivnimi in negativnimi simptomi

Med simptomi so najbolj znani pozitivni, na primer halucinacije – zaznave brez realne osnove, večinoma akustične, in blodnje – napačna prepričanja, ki jih ni mogoče spremeniti z logično razlago.

Negativni simptomi so na primer pomanjkanje volje za socialne stike ali za druge aktivnosti, pretirano poglabljanje v svoj notranji svet, skromna verbalna produkcija tako po količini kot vsebini, odsotnost običajnega čustvenega odziva na dogodke v okolici.

»Negativne simptome težje prepoznamo kot pozitivne, saj se od običajnega duševnega funkcioniranja ne razlikujejo tako izrazito kot pozitivni. Kadar pozitivni simptomi niso prisotni, tudi ni vedno lahko ločiti negativnih od tistih pri depresiji. Načelno pa je pri depresiji potrtost oziroma žalost bistveno bolj izražena, »

je pojasnil razliko med njimi prim. Žmitek.

»Z antipsihotičnimi zdravili večinoma uspemo pozitivne simptome povsem odpraviti ali pa vsaj bistveno ublažiti. Glede negativnih simptomov pa so ta zdravila praviloma bistveno manj učinkovita, lahko se celo zgodi, da se ob zdravljenju negativni simptomi okrepijo. Zaradi svoje odpornosti na zdravljenje negativni simptomi pogosto bolj omejujejo bolnikovo funkcioniranje kot pozitivni. Uspešno zdravljenje negativnih simptomov, zlasti primarnih, je bilo doslej pri številnih bolnikih neuresničena potreba,”

je razložil prim. Žmitek.

Glede ciljev zdravljenja shizofrenije, je še povedal prim. Žmitek, da sta v glavnem dva: najprej odpraviti bolezenske simptome, nato pa vrniti funkcioniranje bolnika na raven pred začetkom bolezni:

»Tako imenovano stanje okrevanja, ko sta v pretežni meri izpolnjena oba cilja in dobro psihično stanje traja več let, zaenkrat doseže le nekaj nad 10 % bolnikov.”

Zdravljenje negativnih simptomov do danes

»Dosedanja zdravila za zdravljenje shizofrenije so bila sicer brez dvoma učinkovita pri zmanjševanju oziroma obvladovanju tako imenovanih pozitivnih simptomov (blodnje in halucinacije), mnogo manj pa so delovala na področju zmanjševanja negativnih simptomov (motnje volje, socialni umik, splitvenost čustvovanja),”

je potrdil tudi prof. Tavčar.

Celo več, nekatera starejša zdravila naj bi lahko celo nekoliko okrepila negativne simptome. Tako stanje za bolnike in njihove svojce gotovo ni bilo dobro, zato so raziskovalci skušali najti načine za obvladovanje negativnih simptomov. Težava pa je bila predvsem v tem, da natančen mehanizem nastanka negativnih simptomov ni bil znan, zato tudi ni bilo moč razviti učinkovitih zdravil za ta namen, je razložil prof. Tavčar in pojasnil, da je zato dosedanje zdravljenje negativnih simptomov temeljilo predvsem na kombinaciji obstoječih zdravil, zlasti novejših antipsihotikov ter antidepresivov. Težava pri uporabi antidepresivov pa je, da lahko okrepijo pozitivne simptome, hkrati pa le malo vplivajo na same negativne simptome.

Po novem bomo lahko zdravili tudi negativne simptome

Z napredkom znanja o mehanizmu nastanka negativnih simptomov in shizofrenije, se je pokazalo, da imajo prednost zdravila, ki delujejo na poseben podtip dopaminskih receptorjev, receptorje D3. Ker pa do nedavnega zdravil, ki bi specifično oziroma selektivno delovala na te receptorje sploh ni bilo na voljo, so bolnike morali zdraviti z obstoječimi zdravili, je pojasnil profesor Tavčar.

»Šele v zadnjem času se je pojavilo zdravilo kariprazin, katerega najpomembnejša značilnost je prav delovanje na omenjene receptorje. To pomeni velik napredek glede na sedanje stanje, saj je po mnenju najpomembnejših mednarodnih strokovnjakov šele sedaj na voljo prvo učinkovito zdravilo za izboljšanje negativnih simptomov shizofrenije.”

Novo zdravljenje je učinkovito, varno in brez neželenih učinkov – dobro sodelovanje bolnikov

»Na voljo je tudi že veliko podatkov o učinkovitosti in varnosti kariprazina, tako v kratkoročnih kot tudi v dolgo časa trajajočih raziskavah. Zdravilo je varno in dobro prenosljivo, večina neželenih učinkov je enako pogosta kot pri placebu, ni bilo ugotovljenih nobenih nevarnih neželenih učinkov. Sodelovanje pri jemanju zdravil je zelo pomembno za učinkovito zdravljenje, vendar je, podobno kot pri drugih boleznih, pogosto nepopolno. Med razlogi za slabo sodelovanje bolnikov pri zdravljenju so predvsem pomanjkanje uvida v bolezen oziroma potrebo po zdravljenju, pa tudi neprijetni neželeni učinki, ki marsikoga lahko odvrnejo od rednega jemanje zdravil na dolgi rok. Zdravila, ki se bolje prenašajo, ponavadi pomenijo tudi boljše sodelovanje bolnikov pri zdravljenju. Zato lahko pričakujemo, da bo tudi sodelovanje bolnikov, ki bodo jemali kariprazin, bolje kot pri prejšnjih zdravilih, »

je sklenil psihiater prof. Rok Tavčar.

Pomembno je jemati zdravila

Bolnica s shizofrenijo Nataša se je spomnila začetkov, ko je bolezen izbruhnila, kmalu po dvajsetem letu, in tega, kako ji je v bolnišnici stala ob strani vsa družina. Povezanost bolnika z družino, tudi pozneje, ko ni bila več v bolnici, je zelo pomembna, je poudarila. Po njenem mnenju je še posebej dobro tudi sodelovanje z zdravnikom.

»Svojemu psihiatru moraš zaupati, in se mu odpreti. Le tako ti bo lahko pomagal!”

Zelo pomembno je redno jemanje predpisanih zdravil. Čeprav včasih mine precej časa, preden z zdravnikom ugotovita, katera in kolikšen odmerek je potreben za optimalno počutje, pa je na tem treba vztrajati.
Bolniki si želijo zdravil, ki bi imela čim manj stranskih učinkov. Moteča je zaspanost, letargija in poseben občutek, ki traja prvo uro po njihovem zaužitju.

»Se pa na to navadiš, ker veš, da bi bilo brez tablet življenje spet pekel. In tega si seveda ne želiš,”

je pojasnila Nataša, bolnica, ki ima shizofrenijo že 22 let.


Sledite nam