Sedeči način življenja in bolečine v vratni hrbtenici

Človeško telo, Gibanje, Zanimivo, Zdravje, Življenjski slog

Zgradba človeškega telesa, zlasti sistema gibal, je prilagojena dejavnemu načinu življenja, torej gibanju. Zato dolgotrajno sedenje ali ostajanje v enakem položaju ni naravno.

Pa vendar je življenjski slog številnih ljudi pasiven. Razlogov je več, utemeljenih in neutemeljenih, na slednje pa lahko vplivamo. Temeljni razlog je sodoben način življenja s predolgim sedenjem in opravljanje dela v neustreznih in prisiljenih telesnih položajih. Zaradi tega trpi gibalni sistem, predvsem vratna hrbtenica. Da med vretenci v resnici prihaja do sprememb, nam najbolj očitno pokaže bolečina.

Vratna hrbtenica je najgibljivejši del hrbtenice in se nahaja med glavo in slabo gibljivim prsnim delom hrbtenice. Sestavljena je iz sedmih vretenc, med seboj povezanih z medvretenčnimi ploščicami, in opravlja večstransko vlogo. Čvrsto podpira glavo in ji omogoča gibljivost ter predstavlja izhodišče in prijemališče številnih mišic.

Bolečinski sindrom vratne hrbtenice

Bolečinski sindrom vratne hrbtenice, imenovan tudi bolečinski cervikalni sindrom, je po mnenju strokovnjakov pri skoraj dveh tretjinah ljudi v srednjih letih glavni razlog bolečin v vratu. Gre za skupek simptomov, ki nastanejo zaradi degenerativnih sprememb hrbtenice. Te spremembe so v splošnem značilne za mesta, na katerih je hrbtenica najbolj obremenjena – in zaradi svojega položaja in zgradbe je med temi najpogosteje prav vratna hrbtenica.

Bolečine se lahko širijo v različne smeri – proti glavi (tilnik in senca), lopaticam, ramam, rokam ali v prednjo in zadnjo stran prsnega koša. Pridruženi so lahko tudi drugi simptomi: omejeni gibi vratu, napetost vratnih mišic, vrtoglavica, šumenje v ušesih, glavobol ali migrena, slabost, bruhanje, motnje vida ter občutek otrplih in mrzlih rok.

Strokovnjake najbolj skrbi starostna meja, pri kateri začne prihajati do tovrstnih sprememb. Bolečinski sindrom vratne hrbtenice namreč ne prizadene več le ljudi v srednjih letih, temveč tudi vse mlajše. Začne se lahko zelo zgodaj, že pri tridesetih, večinoma zaradi načina življenja.

Vzroki za bolečine v vratni hrbtenici

Med najpogostejšimi sodobnimi vzroki so telesna nedejavnost, dolgotrajno sedenje pri delu, večurno delo za računalnikom, dolgotrajna vožnja z avtomobilom in nepravilna telesna drža. Med preostalimi vzroki so travmatske poškodbe, do katerih pride ob prometnih nesrečah.

Kadar sedimo v neustreznem, prisiljenem položaju, je glava sklonjena naprej, s tem pa napenjamo in obremenjujemo zadnjo stran vratu. Pogosto slišimo, da se hrbtenica »obrabi« in da pride do sprememb v strukturi mehkih delov medvretenčnih ploščic. Njihovo želatinasto jedro se posledično izsuši, dehidracija pa poruši njegovo delovanje, ki je nadvse pomembno. Kot blažilno mehko tkivo namreč medvretenčna ploščica ob različnih gibih omili pritiske na hrbtenico. Z izgubo te funkcije se začnejo degenerativne spremembe z resnimi posledicami – od nestabilnosti vratnega dela pa vse do hernije medvretenčne ploščice.

Preprečevanje

Preprečevanje bolečinskega sindroma vratne hrbtenice temelji na spremembi življenjskih navad, povezanih z gibanjem in telesnimi položaji. Če vaša služba vključuje dolgotrajno sedenje v pisarni, je ključno prilagoditi delovne razmere. To pomeni, da moramo poskrbeti, da bo višina mize ustrezala višini komolcev, višina zaslona višini oči, kot med trupom in stegnenico pa ob sedenju ne sme biti manjši od 90 stopinj.

stol Spinalis

Če zaradi službe ne morete biti telesno dejavni in ste prisiljeni vsak dan sedeti, izberite stol, ki vam omogoča aktivno sedenje, v sedečem položaju pa ne vztrajajte predolgo. Ne glede na to, kako zaposleni ste, si vzemite nekaj minut, se pretegnite in razgibajte ter vzdržujte tonus oslabljenih hrbteničnih mišic. Pozorni bodite tudi na nepravilno telesno držo. Popravljajte jo, vse dokler vam pravilna drža ne preide v navado.

Preostanek dneva skušajte preživeti čim bolj dejavno. Lotite se telesne vadbe ali obremenite telo z določenimi dejavnostmi ter se tako izognite ponovnemu sedenju pred zaslonom.

Literatura:
Houra, K et al. 2014. Prve hrvatske smjernice za dijagnostiku i liječenje bolnih stanja vratne i prsne kralježnice minimalno invazivnim postupcima. Liječ. vjesn. 136 (9-10): 245–252.


Sledite nam