fbpx

Se trženje hrane seli tudi v šole?

Družina

ZPS pod drobnogled vzel “prikrito” oglaševanje v šolah in družbenih omrežjih.

V preteklih letih so potrošniške organizacije po svetu izpostavile tudi problematiko trženja hrane in pijače otrokom. Tokrat so pri Zvezi potrošnikov Slovenije pod drobnogled vzeli  “prikrito” oglaševanje v šolah in na družbenih omrežjih.

Spodbudno je, da se je trženje hrane in pijač v šolah v Sloveniji z uveljavitvijo Zakona o šolski prehrani, ki prepoveduje prodajne avtomate v šolah, občutno skrčilo, vendar pa so člani ZPS posredovali več primerov in mnenj o oglaševanju prehranskih izdelkov v šolah oz. otroških revijah predvsem pa se nam zdi neetično in nemoralno  umeščanje oglaševanja v učbenike oziroma delovne zvezke. “Na ZPS so prepričani, da je (prikrito) oglaševanje, predvsem v delovnih zvezkih in učbenikih, zelo neprimerno in popolnoma nepotrebno,” je predstavila stališče psihologinja iz ZPS mag. Mateja Videčnik in dodala: “Ministrstvo za zdravje je predlagalo dopolnitve Zakona o medijih, da v medijske vsebine za otroke in mladostnike ne bi smelo biti dovoljeno vključevanje oglasov za živila, ki škodljivo vplivajo na prehranske navade in na nezdrav življenjski slog, vendar dopolnitve zakona niso bile sprejete. Zato si v ZPS še intenzivneje prizadevajo ozaveščati potrošnike o tej problematiki, prav tako pa spremljamo “inovativne načine in prijeme”, ki jih uporabljajo oglaševalci. Njihova pozornost je tako zdaj usmerjena tudi v prikrito oglaševanje v šolah.”

Junaki iz reklam v delovnih zvezkih, cenejše malice…

850C8478-69B1-11E1-BD69-B74F66B94067
(Slika je simbolična)

Na ZPS so ugotovili, da se primeri »prikritega« oglaševanja v šolah pojavljajo preko nalog v delovnih zvezkih, ki jih starši plačajo, preko otroških revij…, Dodatno pa jih je presenetilo mnenje mlade učiteljice, ki je opozorila na številne promocijske brošure, gradiva, ki jih mora razdeliti med otroke, po navadi na prvi šolski dan, kar zmoti vsako leto tudi številne starše. Hkrati je učiteljica opozorila na problem trženja novih prehranskih izdelkov v šolah. Navaja, da je sama številne nove napitke in jogurte spoznala v šoli, saj določeni proizvajalci pred uvedbo izdelka na trge, le tega predhodno, po nižji ceni, ponudijo šolam. In če se zavedamo dejstva, da otroci pogosto sodelujejo pri nakupnih odločitvah tovrstnih izdelkov, pomeni to za proizvajalca cenovno izjemno učinkovito trženjsko gesto.

Oglašujejo hrano za otroke tudi na družbenih omrežjih?

Če upoštevate vsa socialna omrežja, ima 66 % mladih med desetim in petnajstim letom ustvarjen profil na družbenih omrežjih. Facebookovo pravilo je, da naj njihovih storitev ne bi uporabljali mlajši od 13. let, s čimer so se pravno zaščitil pred odgovornostjo, če bi ga uporabljali mlajši in bi zaradi tega imeli kakšne neprijetnosti. Resnica pa je, da lahko tudi mlajši ustvarijo svoj profil. “Ugotovili so, da trženjske dejavnosti izbranih slovenskih proizvajalcev ravno zaradi starostne omejitve uporabnikov niso usmerjene na otroško populacijo, ampak na starše,” je povedala Mateja Videčnik.

Vir: Zveza potrošnikov Slovenije

O dobrih straneh izobražavelnega sistema, izzivih  ter raznovrstnih šolskih problematikah, potekajo virtualni pogovori na forumu Učitelji in učenci.

Po izboru uredništva Med.Over.Net


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?